Golob: Bankam 48 ur za predloge, kako bodo pomagale ljudem

»Skrajni čas, da se vsi, tako zavarovalnice kot banke, zavedo resnosti trenutka – ne da je to prepuščeno samo ljudem. Vzeli smo si 48 ur, zato da pridejo tudi banke s predlogi, kako bodo pomagale ljudem,« je po srečanju s predstavniki bank in zavarovalnic povedal premier Robert Golob.

»Znano je, da si vlada in banke prizadevajo, da se pripravijo najboljši ukrepi za gospodarstvo in prebivalstvo,« so nam po srečanju sporočili iz Združenja bank Slovenije, v kateri pa za izjave o načrtovanih ukrepih in odzivu na premierov poziv niso bili dosegljivi.

Banke so za zdaj sicer napovedale predvsem odloge posojil in nekatere druge ukrepe pri odobravanju novih kreditov. Po drugi strani pa politika, tudi opozicijska, vse glasneje razmišlja o dodatni obdavčitvi dobičkov bank, ki so v prvih šestih mesecih pred davki znašali 533 milijonov evrov. Vlada sicer hiti s pripravo sistemskih ukrepov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, predvidoma bo predlog interventnega zakona sprejela še ta teden.

Predlog za vključitev bank

In kako bi banke lahko dodatno vključili v sistemsko pomoč gospodarstvu? Vlada je z rebalansom letošnjega državnega proračuna za pomoč po ujmi že predvidela tudi 300-milijonski zunajproračunski sklad, za katerega pa bo še potrebovala dovoljenja evropske komisije, zato bo verjetno polno začel delovati prihodnje leto. Navedena vsota bo sicer težko zadoščala za vse potrebe, zato zdaj iz strokovnih krogov prihaja ideja, da bi ta »sklad za obnovo« pripravili kot delniško družbo, ki bi ga nato banke (in morda tudi zavarovalnice, skladi) dokapitalizirale s prevladujočim, nekaj več kot 300-milijonskim vložkom. S tem bi bil sklad lahko registriran kot delniška družba v večinsko zasebni lasti in ne bi bil vključen v Eurostatove statistike javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga. To bi bilo pomembno tudi v kontekstu ponovne uveljavitve fiskalnega pravila.

Sklad bi bil namenjen pomoči gospodarstvu, vendar ne prek subvencij, ampak v obliki posojil in kapitalskih vložkov države za določeno obdobje. Tak sklad bi se nato lahko še dodatno zadolževal na mednarodnem trgu ali pa uporabil tudi sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. Osnovna ideja je, da sklad ne bi smel poslovati z izgubo, zasebni lastniki sklada pa bi načelno imeli pozitivni donos na svoj vložek, ki pa seveda ne bi mogel biti tako visok, kot je zdaj obrestna marža. Ali bi tak sklad nato naknadno izdajal tudi obveznice, ki bi jih kupovalo prebivalstvo in s tem financiralo obnovo, pa je stvar ocene tistih, ki pripravljajo ukrepe, pravijo naši viri.

Zavarovalnice opozarjajo na gospodarsko škodo

Pred bankami se je Golob sestal še s predstavniki zavarovalnic. Na vprašanje direktorici Slovenskega zavarovalnega združenja Maji Krumberger, kakšna pričakovanja ima vlada do zavarovalnic, je ta odgovorila, da učinkovito reševanje škodnih zahtevkov. Zavarovalnice si prizadevajo vse primere zavarovance obravnavati čim hitreje, poneostavile so nekatere postopke. »Zavarovalnice so pristopile tudi k poenostavljanju procesov reševanja škodnih zahtevkov, kot je to primer izplačila stroškov čiščenja, kjer praviloma (odvisno sicer od stopnje poplavljenosti) zavarovalnice škode izplačujejo brez sicer zahtevanih dokazil v obliki računov za čiščenje,« so sporočili iz Slovenskega zavarovalnega združenja.

V združenju poudarjajo, da so »zavarovalnice tista gospodarska panoga v državi, na katero poplave najbolj vplivajo, čeprav je škodno dogajanje naravni del našega poslovanja«. Zavarovalnice bodo letos morale izplačati rekordno škodo za letošnje naravne ujme. Po bsedah Maje Krumberger so zavarovalnice med leti 2018 in 2021 letno izplačale med 70 in 90 milijoni evrov škod, samo za škode v juliju ocenjujejo 110 milijonov evrov škod. Ob tem da so bili škodni dogodki, kot sta pozeba in vetrolov, tudi spomladi, škoda zaradi poplav pa bo še bistveno večja. V zavarovalnicah se bojijo tudi jesenskega deževja, ko so sicer poplave najpogostejše. »Kakšni bodo končni učinki poplav na poslovanje zavarovalnic, v tem trenutku sicer še ne moremo oceniti, saj so popisi škod še vedno v teku, vsekakor pa lahko pričakujemo poslabšanje poslovnih rezultatov,« so še dodali. V združenju trdijo, da izplačila zavarovancem na podlagi zavarovalnih pogodb ne bodo v nobenem primeru ogrožena, saj so zavarovalnice, ki poslujejo v Sloveniji, tradicionalno konservativne pri svojem poslovanju, imajo visoke solventnostne zahteve in varne oblike svoje zaščite v obliki pozavarovanj.

Kar se tiče ustanovitve posebnega sklada za obnovo po poplavah, se tudi zavarovalniška panoga strinja, da je treba poiskati ustrezne rešitve za obnovo najbolj prizadetih območij in čim prej poskrbeti za sanacijo po poplavah. Zavarovalnice so se med drugim odzvale pozivu za pomoč pri organizaciji cenitev škod na ravni občin.

Kot še pravijo, imajo zavarovalnice sicer različne možnosti solidarnostne pomoči, ki jo že vrsto let izvajajo v obliki donacij in drugih pomoči prizadetim ali ogroženim skupnostim. »Ta njihova vloga ne bo izostala tudi tokrat,« so napovedali.

Mesec: Absolutno za obdavčitev dobička bank

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je povedal, da imajo na voljo tri vire. »Prvi je solidarnostni sklad, za katerega je dala vlada nalogo ministrstvu, ki ga vodim, da opravimo vse potrebno, da izkoristimo sredstva iz solidarnostnega sklada. Pri tem bo pomembna ocena škoda, želimo si, da bi bila ta ocena čim prej narejena, ker moramo prijavo za solidarnostni sklad oddati do 27. oktobra,« je dejal. Povedal je, da so se povezali tudi s hrvaškimi kolegi, od katerih želijo izvedeti primere njihove dobre prakse iz potresa v Petrinji.

»Drugi vir so kohezijska sredstva obdobje 2014 in 2020 - ta sredstva pobiramo po ministrstvih iz projektov, ki realno ne bodo končani do konca leta ali pa so bili v poplavah uničeni in zato ne bodo končani. Dokončne številke nimamo, imeli jo bomo drugi teden, bo pa na razpolago več kot 50 milijonov evrov.« Tretji vir so povratna sredstva iz načta za okrevanje in obnovo do višine 2,8 milijarde evrov, kar pa je v pristojnosti ministrstva za finance.

Jevšek pričakuje, da bodo tudi banke in zavarovalnice dale svoj prispevek za solidarnost in da bodo šle naproti tistim, ki njim ustvarjajo dobiček. Minister za gospodarstvo Matjaž Han ni bil na sestanku z bankami in zavarovalnicami, je pa prepričan, da se vsi zavedajo, v kako resni situaciji smo in da se temu primerno tudi odzovemo. »Vsak segment družbe se mora vključiti v obnovo.«

Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec je povedal, da bodo glede »zahtev in pričakovanj do finančnega sektorja maksimalno ostri«. »Absolutno,« pa je odgovoril na vprašanje, ali naj bi dobiček bank obdavči.