Braslovški župan čaka na mnenje stroke glede morebitne preselitve dela Letuša

Župan Braslovč Tomaž Žohar v tednu dni pričakuje končno mnenje strokovnega sveta za obnovo glede morebitne preselitve dela Letuša, ki ga je avgustovska vodna ujma močno prizadela. Predstavnik braslovške civilne iniciative za varno okolje Bojan Arčan pa meni, da se o izselitvi ne bi pogovarjali, če bi država uredila brežine Savinje in Pake.

Arčan je danes za STA povedal, da so zbrali že 80 podpisov proti izselitvi približno 150 hiš iz Letuša. Dejal je, da je levi breg Savinje v Letušu, ki so ga poimenovali Roje, slepo črevo braslovške občine. V naselju so brez kanalizacije, razsvetljave, optike, imajo tudi zelo slab asfalt, ki je prepotreben preplastitve.

Dejal je, da so proti izselitvi in zahtevajo predvsem sanacijo brežin rek Savinje in Pake, saj so brežine vezane z navadno žico.

Že 25 let država ni naredila nič

Opozoril je, da država že 25 let na brežinah ni naredila popolnoma nič. »Če bi bile na brežinah skale, zidane in povezane z betonom, se med avgustovsko poplavo hiše sploh ne bi porušile, brežine bi bile še danes tam, kjer so bile, o naši izselitvi pa sploh ne bi razpravljali,« pravi Arčan.

Dodal je, da je bilo po avgustovski vodni ujmi na brežinah Savinje in Pake v tednu dni narejenega več kot v zadnjih 20 let.

Zatrdil je, da njihovi domovi, kot navajajo nekateri mediji, niso bili poplavljeni štirikrat. Štirikrat so bili po Arčanovih besedah poplavljeni objekti v bližini Pake, ki se pod napačnim kotom izliva v Savinjo.

Po katastrofalnih poplavah v Sloveniji so pomoč zbirali tudi drugi Slovenci v zamejstvu in tujini, od Italije in Porabja do ZDA. FOTO: Leon Vidic/Delo

Pomoč tudi od Slovencev na Hrvaškem

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo sredstva, namenjena letošnjemu Vseslovenskemu srečanju, darovala za pomoč prizadetim v poplavah v Sloveniji. Srečanja, ki bi po prvotnih načrtih potekalo to soboto, ne bo, so sklenili v zvezi, k finančni pomoči za prizadete v ujmah pa so pozvali tudi člane.

Odločitev, da sredstva, ki so jih prejeli od Slovenije za srečanje, namenijo za prizadete v poplavah, je Zveza slovenskih društev na Hrvaškem sprejela na pobudo Slovenskega doma v Zagrebu.

Vseslovensko srečanje, ki se ga vsako leto udeleži več sto Slovencev, bi sicer po prvotnih načrtih potekalo 9. septembra v parku Golubinjak pri Delnicah.

Predsednica zveze Barbara Riman je za STA pojasnila, da bodo donirali od 10.000 do 12.000 evrov. Dodala je, da bodo člane zveze, ki so se nameravali udeležiti srečanja, pozvali, naj za prizadete v poplavah prispevajo tudi deset evrov, ki bi jih sicer namenili za kotizacijo.

Prispevke bodo zbirali do sredine oktobra

»Zavedamo se, da deset evrov ni veliko, saj so poplave povzročile ogromno škodo, a poskušamo pomagati po svojih najboljših močeh,« je dejala Rimanova. Napovedala je, da bodo prispevke zbirali do sredine oktobra.

Po katastrofalnih poplavah v Sloveniji so pomoč zbirali tudi drugi Slovenci v zamejstvu in tujini, od Italije in Porabja do ZDA. Akcije zbiranja pomoči so zagnale nekatere krovne organizacije, še več pa je bilo pozivov posameznikov.