Skrajna desnica na pohodu v Franciji, Nemčiji in pri naših sosedih

Delni izidi evropskih volitev so ob koncu Delove redakcije kazali, da je skrajni desnici v nekaterih državah članicah Evropske unije po pričakovanjih uspelo doseči pomembne preboje in tudi pretrese. Drugod po stari celini so odmevne uspehe dosegle zmerne, proevropske sile, pa tudi tiste, ki se bodo morale na evropskem parketu še dokazati.

Nemčija: poraz koalicijskega trojčka

Volitve v Nemčiji slikajo velik poraz koalicijskega trojčka, pri čemer je zlasti boleč velik padec Zelenih. Ti so namreč v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubili vsakega tretjega volivca in pristali pri 11,9 odstotka. Pričakovano je slavila konservativna unija CDU/CSU, ki je prepričala 30,3 odstotka volivcev. Predsednik CDU in najverjetnejši kanclerski kandidat Unije Friedrich Merz je dejal, da je v Nemčiji nujna sprememba politike, saj da tako, kot je zdaj, ne more več iti naprej.

Slavje v taboru skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD). FOTO: Annegret Hilse/Reuters

Na drugo mesto se je uvrstila skrajno desna Alternativa za Nemčijo s 15,9 odstotka glasov. Pri tem je treba poudariti, da je AfD tokrat uspelo prepričati veliko mladih volivcev med 16. in 24. letom, kar 17 odstotkov. Enak delež jih je glasoval za Unijo. Pri mladih se je tako zgodil premik na desno: za Zelene jih je glasovalo 11 odstotkov, za SPD 9.

Največja vladna stranka, socialdemokratska SPD, je prejela le 14 odstotkov glasov, zaradi česar se kanclerju Olafu Scholzu napovedujejo težki časi. Sopredsednik stranke Lars Klingbeil je v povolilni oddaji na eni od nemških zasebnih televizij napovedal boj proti skrajnežem, zlasti AfD, ki jih je v oddaji imenoval naciste. Izrazil je tudi upanje, da se bodo po teh volitvah demokrati le konsolidirali in ustavili AfD.

Postavljamo jim ovire, a ljudje še kar prihajajo

Zeleni že vlečejo prve konsekvence iz volilnega poraza. Zaradi slabega rezultata je negotovo imenovanje kanclerskega kandidata na volitvah leta 2025. Kot so poudarili, bi za kaj takega morali imeti realne možnosti za zmago. Omeniti je treba še populistično stranko Sahre Wagenknecht, ki je dobila 6 odstotkov glasov in tako prehitela koalicijsko liberalno FDP, ki ji je pripadlo 5 odstotkov glasov. Sahra Wagenknecht je rezultat pospremila z besedo »noro«.

Volitev se je po ocenah udeležilo rekordno število ljudi, med 64 in 65 odstotki, kar je največ od združitve.

Francija: dvojni razlog za veselje skrajne desnice

Približno 50 milijonov Francozov z volilno pravico je imelo možnost voliti 81 evropskih poslancev z rekordnih 38 list. Zadnje ocene pred koncem naše redakcije so volilno udeležbo postavljale med 52 in 53,1 odstotka, kar je več kot leta 2019, ko je bila 50,1-odstotna. Volilni rezultati niso presenetljivi: z naskokom, kar 31,5 odstotka, je slavil Nacionalni zbor z Jordanom Bardello, ki je to označil za zgodovinski uspeh. Na tesno je šlo med Macronovim Preporodom z Valérie Hayer ter socialisti z Raphaëlom Glucksmannom, ki so s 14 odstotki vendarle končali na tretjem mestu; sledijo skrajno leva Nepokorna Francija, Republikanci, stranka zelenih ter skrajno desna Reconquête.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes razpustil parlament in za 30. junij sklical predčasne volitve. Odločitev je sprejel po veliki zmagi skrajne desnice na evropskih volitvah, ki je močno prehitela njegov Preporod. FOTO: Christian Hartmann/Reuters

Dolgo preden je v štabu poražene »predsedniške večine« (fr. majorité présidentielle) šele okrog 22. ure stopila pred kamere Valérie Hayer, se je iz Elizejske palače oglasil Emmanuel Macron ter poskrbel za presenečenje: »Slišal sem vaše skrbi in ne bodo ostale brez odgovora,« je dejal po komentarju vzpona skrajne desnice v Franciji in Evropi ter napovedal razpustitev narodne skupščine in razpis predčasnih volitev – prvi krog 30. junija, drugi 7. julija.

Skrajna desnica ima tako dvojni razlog za veselje: ne le da je dosegla zgodovinski rezultat, že kmalu se ji bo ponudila priložnost za nov uspeh. Marine Le Pen, ki od leta 2022 vodi poslansko skupino Nacionalnega zbora, je tako kot njen varovanec Bardella poudarila, da so pripravljeni prevzeti vodenje države, če jim ga Francozi zaupajo.

Italija: utrditev Bratov Italije na vrhu

Italijani so volili najdlje, vsa Evropa jih je čakala do 23. ure. So pa tudi pozno začeli preštevati glasove, najprej pa ugotovili, da je bila udeležba manjša od pričakovane, komaj nekaj več kot polovična, kar je za italijanske razmere zelo malo. Nerazviti jug se je zelo slabo odzval na volitve. Premierka Giorgia Meloni se je utrdila na vrhu, njeni kandidati so dobili 27,7 odstotka glasov. Nekaj več od napovedi je dobila največja opozicijska Demokratska stranka, ki so ji dali 23,7 odstotka. Gibanje 5 zvezd naj bi dobilo 11,1 odstotka.

Iz vladne koalicije je 10,5 odstotka več kot na parlamentarnih volitvah dobila nekoč Berlusconijeva Naprej, Italija, ki je prehitela Ligo (samo 8 odstotkov), zelo verjetno zato, ker je slednja na prvo mesto svoje liste postavila spornega generala Vannaccija.

Španija: zmaga za PP, Sánchez prestal plebiscit

Na volitvah v Španiji je slavila opozicijska Ljudska stranka (PP), toda s končnim rezultatom bi lahko bili celo bolj zadovoljni v taboru vladajočih socialistov (PSOE). Konservativci so prvo glasovanje na ravni države po lanskih parlamentarnih volitvah zastavili kot plebiscit o politiki premiera Pedra Sáncheza in polemični amnestiji katalonskim independentistom ter pri tem računali, da bodo volivci vladi izstavili račun. A na koncu je razlika med PP in PSOE znašala le 4 odstotne točke. Povedano drugače: v novem sklicu bodo španski konservativci imeli 22 od 61 poslancev, dva več od socialistov. V primerjavi z letom 2019 je PP svoj rezultat izboljšala za 9 mandatov. Razloge za rast gre pripisati predvsem imploziji liberalne stranke Državljani, ki je po nacionalnem izginila še iz evropskega parlamenta.

Španski premier Pedro Sanchez. FOTO: Violeta Santos Moura/Reuters

Boljši izid kot pred petimi leti je uspel tudi radikalni desni strani Vox, ki so ji Španci zaupali šest mandatov, dva več kot doslej, toda krepitev radikalnega bloka ni bila tako izrazita kot v drugih večjih članicah Unije in kot so jo napovedovale nekatere ankete. Na četrtem mestu je zavezništvo levičarskih regionalnih strank Republika zdaj, šele na petem mestu je levičarska formacija Sumar, Sánchezova koalicijska​ partnerica, ki bo imela le tri poslance. Prav toliko kot presenečenje večera: skrajno desna in antisistemska lista Zabave je konec.

Avstrija: uspeh skrajno desnih svobodnjakov

Na evropskih volitvah v Avstriji, ki so bile nekakšen preizkus pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami, je zmagala skrajno desna Svobodnjaška stranka (FPÖ). Toda prednost pred vladajočo konservativno ljudsko stranko (ÖVP) na koncu ni bila tako velika, kot so kazali rezultati vzporednih volitev. Za radikalno desnico je glasovalo 25,5 odstotka glasov. ÖVP je svoj glas zaupalo 24,7 odstotka glasov, tretji so bili socialdemokrati (SPÖ) z nekaj več 23-odstotno podporo. Za Zelene in liberalni Neos je glasovalo dobrih 10 odstotkov volivcev.

»Avstrijci so poslali jasen signal, da si s svobodnjaki iskreno želijo pozitivnih sprememb,« je dejal nosilec liste avstrijskih svobodnjakov FPÖ Harald Vilimsky. FOTO: Elisabeth Mandl/Reuters

»Avstrijci so poslali jasen signal, da si s svobodnjaki iskreno želijo pozitivnih sprememb,« je dejal nosilec liste FPÖ Harald Vilimsky v prvem odzivu za agencijo Apa. Dober rezultat bodo, kot napovedujejo, poskušali prenesti še na prihajajoče parlamentarne volitve. Suverenistična FPÖ nasprotuje priseljevanju kakor tudi pošiljanju orožja napadeni Ukrajini in sankcijam proti agresorski Rusiji. Na volitvah pred petimi leti so s slabimi 20 odstotki prejetih glasov končali na tretjem mestu. Severni sosedje imajo v evropskem parlamentu 20 mandatov.

Hrvaška: ob skromni udeležbi slavje HDZ

Vladajoča HDZ, ki jo vodi premier Hrvaške in nekdanji evropski poslanec Andrej Plenković, je nesporna zmagovalka volitev na Hrvaškem. K zmagi Evropske ljudske stranke je HDZ prispevala šest od 12 sedežev v evropskem parlamentu, ki pripadajo poslancem iz naše južne sosede. Koalicija okoli socialdemokratov SDP je dobila štiri, Domovinsko gibanje in stranka Zmoremo! pa vsaka po en mandat.

Tudi tokratne evropske volitve je na Hrvaškem zaznamovala skromna udeležba, ki je po 99,8 odstotka obdelanih volišč dosegla 21,3 odstotka. HDZ je dobila 34,6-odstotno podporo, SDP 25,96 odstotka, Domovinsko gibanje 8,82 in stranka Zmoremo! 5,92 odstotka. »Težko priznam, toda Andrej Plenković je imel dobro taktiko. Nastopil je kot premier na čelu liste, drugim pa prepovedal, da se oglašajo. Odrinil jih je na stran in jim naročil, naj bodo tiho, se smehljajo in bodo lepi. On pa se je kot premier slikal in izrabljal vladne vire ... Če bi bilo za Plenkovićem na listi pet steklenic piva, bi se uvrstile v evropski parlament,« je o prepričljivi zmagi tekmecev povedal dosedanji evroposlanec Hrvaške iz vrst SDP Predrag Fred Matić.

Poljska: potrditev nove proevropske usmeritve

Vzpon skrajne desnice je zasenčil nekatere uspehe proevropskih sil na stari celini. Eden od največjih se je zgodil na Poljskem, kjer je slavila vladajoča Državljanska koalicija (KO) pod vodstvom premiera Donalda Tuska. Zanjo je po izidih vzporednih volitev glasovalo 38,2 odstotka volivcev. Njena glavna tekmica, stranka Zakon in pravičnost (PiS), se je morala zadovoljiti s 33,9-odsotno podporo. To je prvi volilni poraz za opozicijsko stranko po dolgem času, če ne štejemo izida lanskih parlamentarnih volitev, na katerih je sicer zmagala, a ni zbrala dovolj glasov za oblikovanje vlade.

Vzpon skrajne desnice je zasenčil nekatere uspehe proevropskih sil na stari celini. Eden od največjih se je zgodil na Poljskem, kjer je slavila vladajoča Državljanska koalicija (KO) pod vodstvom premiera Donalda Tuska. FOTO: Sergei Gapon/Afp

Izid evropskih volitev je za Tuska in njegove privržence najnovejši dokaz, da se je veter na Poljskem dokončno obrnil in da je Državljanska koalicija po lanskem vzponu na oblast postala vodilna politična sila v državi. »Pokazali smo, da imajo naše odločitve, naša prizadevanja veliko širšo razsežnost kot le naša nacionalna vprašanja … pokazali smo, da smo svetilnik upanja za Evropo,« je Tusk po razglasitvi rezultatov dejal privržencem.

Nekdanji predsednik evropskega sveta je med kampanjo poskušal prepričati volivce, da je glas za njegovo proevropsko stranko tudi podpora varnejši prihodnosti. Kljub nedavni zmagi na lokalnih volitvah največja opozicijska stranka na volišča tokrat ni zvabila dovolj glasov, da bi Tusku prekrižala načrte. Udeležba je bila temu primerno nizka, najnižja po letu 2014. Preboj v parlament je po začasnih izidih uspel tudi skrajno desni Konfederaciji, pa tudi strankama Tretja pot in Levica.

Madžarska: Orbán v težavah

Nič kaj presenetljivo se volilna nedelja ni razpletla na Madžarskem, kjer so se napovedi v veliki meri pokazale za točne. Zmaga je pripadla vladajoči stranki Fidesz premiera Viktorja Orbána, ki je po delnih izidih prejela 43,8 odstotka glasov. Za njo se je uvrstila opozicijska Tisza, ki jo je ustanovil nekdanji premierov zaveznik Péter Magyar. Volivci so njegovi komaj nekaj mesecev stari stranki namenili skoraj tretjino glasov in s tem potrdili njen status vzpenjajoče se politične sile.

Ko populisti nimajo odgovorov, se spravijo na priseljence, skupnost LGBT+ ...

Po delnih izidih sodeč si lahko največji stranki v naslednjem sklicu evropskega parlamenta obetata 11 oziroma 7 poslanskih mest. V Fideszu z razpletom volitev kljub zmagi ne morejo biti povsem zadovoljni, saj je stranka dobila deset odstotnih točk manjšo podporo kot na volitvah leta 2019 in dosegla enega od najslabših volilnih rezultatov v zadnjih dveh desetletjih. Del Orbánovih privržencev je svoj glas očitno zaupal Magyarovi novi stranki, ki je znaten del volivcev pobrala tudi opozicijskima strankama Demokratična koalicija in Momentum. »Vsem Madžarom bo jasno, da se spoprijemamo z novim položajem in novo stranko, ki bo sposobna premagati to vlado,« je velika pričakovanja v pogovoru z novinarji včeraj strnil Magyar.