Potem ko deskarji alpinci in alpinke niso doživeli generalke za zimske olimpijske igre prihodnje leto v Pekingu, svetovnega prvenstva v Džangžiakuju v neposredni bližini velikega kitajskega zidu pa zaradi pandemičnih omejitev ni bilo mogoče izvesti, bodo v ponedeljek in torek doživeli slovensko zimsko idilo na Rogli. SP je bilo namreč iz Kitajske prestavljeno v Slovenijo. Na uvodni dan se bodo pomerili za naslove v paralelnem veleslalomu, drugi dan pa v slalomu. Naslov svetovnega podprvaka v veleslalomu, osvojil ga je pred dvema letoma v ZDA, bo branil Tim Mastnak.

»Kar smo doslej potrenirali na snegu na Rogli, je v glavnem pred svetovnim prvenstvom to, v dnevih bi bila številka enajst, kajti vmes sem bil še na tekmah v Avstriji, na Osojščici (Gerlitznu) na odprtem državnem prvenstvu. Nekaj voženj smo opravili še v četrtek, da sem videl, kaj se dogaja s snegom in podlago, torej, da dobim nekaj občutka. Slovenski tekmovalci občutne prednosti zaradi tamkajšnje vadbe ne bomo imeli, kajti na progi Jasa je bilo že veliko tekem. V zadnjih dneh so poleg nas na Rogli trenirali še Italijani, Korejci, Japonci, neke izrazite prednosti ni. Je pa vseeno to domače okolje, ki mi da krila, počutim se kot doma in seveda tudi rad tekmujem na domačem smučišču,« razloži Tim Mastnak.



»Zelo dober občutek imam glede pripravljenosti. V letošnjem svetovnem pokalu sem bil v bistvu na vseh tekmah v stiku z najboljšimi, sploh v kvalifikacijah, morebiti potem izkoristek v finalih ni bil tako dober. Če pogledam, sem bil na vseh tekmah med najboljšimi, razen v slalomu v Rusiji. Tudi zdaj sem zelo dobro treniral in se veselim tekme, kajti dobro vozim in to je pomembno,« pravi 30-let­ni Celjan, ki se je v letošnji zimi enkrat veselil uvrstitve na zmagovalne stopničke, 9. januarja je bil tretji v paralelnem veleslalomu v švicarskem Scuolu.
 

Le želja ne bo zadosti

Na Rogli se mu še ni uspelo prebiti na stopničke, najbližje je bil leta 2014, ko se je uvrstil na četrto mesto. »Vsak, ki bo na svetovnem prvenstvu na startu, bo imel željo poseči čim višje. Seveda tudi sam nisem nič drugačen. Zavedam se, da sem se zmožen zavihteti na zmagovalni oder, ki prinaša odličja, s to miselnostjo tudi želim pristopiti k tekmi. A vem, da le želja ne bo zadosti, prikazati bo treba tudi dobre vožnje, z njimi pa lahko marsikaj osvojim.« Tu je tudi obramba veleslalomskega srebra z zadnjega svetovnega prvenstva v Park Cityju.



»S tem se ravno ne obremenjujem, vesel sem, da sem takrat dosegel takšen uspeh. Zdaj je tu nova tekma in nov boj, spet bo treba biti zelo osredotočen in verjamem, da lahko uspeh ponovim oziroma ga še presežem,« je razmišljal Mastnak. Bodo Rusi, Italijan Roland Fischnaller in Avstrijci v favoriziranem ospredju ali je kakovostni vrh tako širok, da je težko koga izpostaviti, je krog favoritov torej velik? »Da, zelo velik je, krog tekmovalcev, ki lahko zmagajo, je zelo zelo širok, sploh pa na progi na Rogli. Ta je po mojem ena najlažjih v svetovnem pokalu, zelo majhne razlike so med deskarji, veliko je odvisno, kako se na dan tekmovanja počutiš in kako ti ustrezata snežna podlaga in sama postavitev proge.

Zelo zelo težko je napovedati, kdo je lahko v vrhu, menim, da je tu vsaj dvajset tekmovalcev, ki lahko zmagajo na obeh tekmah,« pravi deskar, ki ima doslej tri zmage v svetovnem pokalu. Marca 2018 je bil najboljši v paralelnem veleslalomu v Scuolu, decembra istega leta je zmagal v italijanski Carezzi, februarja leta 2019 pa je vso konkurenco ugnal tudi v kitajskem Skrivnem vrtu (Secret Garden).
 

Pri deskarjih bolj urejeno kot pri smučarjih

Ker je slovenski kakovostni vrh s tremi »veterani«, 36-letnim Žanom Koširjem, 34-letnim Rokom Margučem in 30-letnim Timom Mastnakom, ozek, je glede tekmovalne razširjenosti alpskega deskanja zanimivo vprašanje, kako je Celjan sploh prišel v to zimsko športno panogo. »V osnovi sem bil alpski smučar, po treningih pa sem šel velikokrat na bord. Tudi sestra Patricia je imela podobno zgodbo, tudi ona je bila smučarka in deskarka. Oče Robi, tudi zdaj trener, je bil učitelj deskanja na snegu, tako da me je on navdušil zanj.



Nato pa v Celju eno sezono nismo imeli najboljših možnosti za vadbo alpskega smučanja in smo se odločili, da bomo za zabavo opravili še kakšen trening bordanja več. Rekli smo, da bomo videli, če se bodo razmere v alpskem smučanju spremenile, bomo še poskušali smučati. A se je potem pokazalo, da sem bil v deskanju zelo konkurenčen, že po nekaj treningih sem videl, da sem zelo blizu najboljšim. Deskarji so imeli takrat tudi zelo urejene razmere za treninge in me je to vleklo naprej. Vidiš, da si že po majhni količini vadbe blizu vodečim, motivacija je zelo visoka in tako je bilo tudi pri meni,« pravi nekdanji član Smučarskega kluba Unior Celje.

Dodaja tudi, da mu sploh ni žal, da je šel med deskarje, morebiti malce na začetku, ker so bili smučarji dobri prijatelji. A deskanje je zelo lep šport, odločil se je pravilno. Tim Mastnak je sicer diplomiral na fakulteti za menedžment, kot vrhunski športnik je zaposlen v Slovenski vojski. »Imam veliko hobijev, a bordanje je prioriteta, vse podrejam temu, sami treningi in priprave vzamejo zelo veliko časa. Vse je usmerjeno v to.



Od hobijev lahko omenim vse, kar je povezano z bencinskimi hlapi, te imam rad, pa tja do kajtanja. Za vsak letni čas nekaj, kajtanje pa je moj najljubši poletni hobi. Ko grem na dopust, kajtam, tudi izbiram takšne kraje za oddih, da se lahko ukvarjam s tem. Tako tudi ohranjam kondicijo, kajtanje se zelo dobro dopolnjuje z mojim športom,« strne misli. Njegov vzornik v športni panogi alpsko deskanje je Avstrijec Benjamin Karl. »Vedno sem ga občudoval, bil je serijski zmagovalec. Je tudi zelo dober človek, pravi športnik. Vesel sem, da se kosam z njim in ga kdaj pa kdaj tudi premagam,« je razburljivo dogajanje v zimskem bordanju popisal Tim Mastnak.