Najlepši pa je zame Ptuj

Odkar poteka mimo Ptuja avtocesta, nas bo striček google morda hotel odpeljati v mesto po novem Puhovem mostu. Čeprav se imenuje po znamenitem izumitelju in enem prvih proizvajalcu koles, motociklov in avtomobilov v svetu Janezu Puhu, ki je bil rojen v bližini Ptuja, je bolje, da googla ne po­slušamo in vstopimo v mesto po starem mostu, s katerega se nam odpre prelep pogled na značilno veduto najstarejšega mesta na Slovenskem. In že smo v srčiki starodavne metropole.

 

Na svetovnem zemljevidu

Arheološka izkopavanja so tu odkrila sledove človekovega bivanja iz tretjega tisočletja pred našim štetjem. Na tem kraju so se srečevale pomembne trgov­ske poti, ki so vodile s severa na jug in z vzhoda na zahod. Ena takih je bila znamenita jantarjeva pot, po kateri so več kot tisoč let poleg jantarja tovorili od Baltskega do Jadranskega morja in nazaj tudi dišavnice, limone, pomaranče, vino in olje. Kot vozlišče trgovine, informacij in poti se je Ptuj izjemno lepo razvijal.



Kot bi danes imeli krasen logistični center sredi Evrope,« pripoveduje Marija Hernja Masten, zgodovinarka in najznamenitejša arhivarka tega mesta. Ptuj ima po besedah sogovornice dve zlati dobi, ki sta ga vpisali na svetovni zemljevid.


 

Večji od Londona in Dunaja

Prvič je zablestel v času rimskega cesarstva. Rimljani so naselbino prevzeli od Keltov in postavili na desni breg Drave velik vojaški tabor, zaradi katerega se je že kmalu na nasprotnem, levem bregu reke razvilo mesto. Prvi najdeni zapis sega v leto 69 in to leto štejejo za njegov rojstni dan; zdaj šteje že častitljivih 1952 let. V Poetovioni, kot so mesto poimenovali v rimskem času, je v 2. in 3. stoletju živelo okoli 30 tisoč prebivalcev, kar je bilo več kot v takratnem Londonu z okoli 15 tisoč prebivalci ali na Dunaju s 15 do 20 tisoč prebivalci. Ljubljana, takratna Emona, je bila vas.





Mestu daje pečat reka Drava. Ptuj je imel skozi zgodovino vsega skupaj zgolj štiri mostove. V času cesarja Hadrijana, med letoma 117 in 138, so čez Dravo zgradili kamnit most. Zdržal je več kot 1200 let, vse do 14. stoletja, ko ga je dom­nevno odnesla katastrofalno velika povodenj.

Malo stran so potem postavili lesenega, ki je zdržal pet stoletij; poškodovalo ga je šele nemško bombardiranje leta 1945. Most so popravili, a hkrati začeli graditi novega, betonsko-asfaltnega, ki je v uporabi od 1959. Na mestu nekdanjega lesenega so Ptujčani šele leta 1997 dobili most za pešce in kolesarje. A vrnimo se v rimski čas, na začetek našega štetja.

Za čaščenje in sramotenje

Iz zlate rimske dobe je najzanimivejši Orfejev spomenik. Stoji, kamor so ga postavili v 2. stoletju, zdaj je to v neposredni bližini mestnega stolpa iz 16. stoletja in gledališča iz 18. stoletja. Orfejev spomenik je dejansko pet met­rov visok nagrobnik v spomin Marku Valeriju, takratnemu županu Poetovio­ne. V marmor so izklesane reliefne podobe, med drugim iz mita o Orfeju in Evridiki. Orfej že skoraj dve tisočletji žalostno brenka na liro, ker je za vedno izgubil svojo ljubljeno.



V srednjem veku so Orfejev spomenik uporabljali kot sramotilni steber, ob katerega so privezovali grešnike, da so mimoidoči lahko pljuvali vanje in jih zasmehovali. Takšno sramotenje je bilo takrat nekaj običajnega, a je le malo prangerjev – kar je nemška popačenka za sramotilni steber – v Sloveniji ohranjenih do danes.

Rimski nagrobniki so vgrajeni tudi v mestni stolp, ki so ga poldrugo tisočletje pozneje zgradili ob Orfejevem spomeniku kot del obrambnega sistema proti vdorom Turkov, zatem pa je postal cerkveni zvonik. V 19. stoletju je zgodovinar Simon Povodenj vanj vzidal rimske nagrobnike, ki tako še vedno pripovedujejo vsak svojo zgodbo. Danes je v senci Orfeja in mestnega stolpa posebno razkošje spiti kavo in uživati v brezčasju najstarejšega mesta.
 

Mitraizem in krščanstvo

Med najpomembnejšimi ostalinami rimskega časa so mitreji, svetišča, po­svečena staremu perzijskemu bogu Mitri, postavljena v 2. in 3. stoletju našega štetja. V sanskrtu pomeni Mitra prijatelj ali prijateljstvo, v iranščini pogodba, sporazum. Vero, ki je častila Mitro, so prinesli z vzhoda rimski trgovci, vojaki in uradniki. Na Ptuju je najdenih kar pet svetišč, posvečenih Mitri, ki jih ob ogledu mesta ne morete zgrešiti.



Hkrati z mitraizmom se je po rimskem cesarstvu širilo krščanstvo. Poetoviona je bila v času rimskega cesarstva najpomembnejše mesto daleč naokoli in je že kmalu postala tudi sedež škofije. Njen znameniti škof je bil sveti Viktorin Ptujski, prvi komentator Biblije, ki je utemeljil krščanski ritual. Po mučenju naj bi na Ptuju umrl leta 303. V Poetovioni je bila rojena tudi mati zadnjega zahodnorimskega cesarja Romula Avgusta, ki je vladal do leta 476.

Kadar govorimo o Ptuju, je preprosto nemogoče zaobiti zgodovino. Mesto so še za časa rimskega cesarstva okoli leta 452 opustošili Huni na svojem osvajalskem pohodu v Italijo, zatem so se začeli vanj priseljevati Slovani. Leta 795 je prišlo pod frankovsko oblast, Drava pa je bila določena za mejo med salzburško nadškofijo in oglejskim patriarhatom. Ptuj je znova postal obmejno mesto, kot je bil že v času Rima.
 

Druga zlata doba

»Druga zlata doba je bil srednji vek. Salzburška nadškofija je tukaj zgradila odlično upravno, sodno, carinsko in trgovsko središče,« pripoveduje Marija Hernja Masten. Ptuj, od Salzburga oddaljen za tisti čas neverjetnih 372 kilomet­rov, je postal zelo pomembna salzburška eksteritorialna posest. Salzburški nadškof Konrad je v 12. stoletju sezidal grad na vrhu griča, ki je še danes najpomembnejši gradnik ptujske vedute. Pozneje je bil večkrat dozidan in preurejen. Mesto je v 12. stoletju dobilo tudi obrambno obzidje z utrdbami proti Turkom.

Salzburški nadškofje so posest zaupali v upravljanje svojim ministerialom, ki so se poimenovali gospodje Ptuj­ski. V njihovem času je Ptuj leta 1376 dobil statut in tako postal trdno, pravno urejeno mesto, ki je hitro bogatelo. Vladal mu je mestni sodnik, ki ga je moral potrditi salzburški nadškof osebno. Da se ne bi razpasla korupcija, je imel mandat samo leto dni, enako tudi njegov mestni svet. Gospodje Ptujski so Ptuj upravljali do 1438, ko so izumrli.
 

Pet najbogatejših

»Na Ptuju je v tem času živelo pet najbogatejših ljudi v Evropi. Bili so tako bogati, da so cesarju Maksimilijanu celo posojali denar,« je povedala sogovornica. Ker je bila takrat Evropa »ves svet«, je to podobno, kot bi danes živeli na Ptuju Jeff Bezos, Bernard Arnoult, Elon Musk, Bill Gates in Mark Zuckenberg. S čim so se ukvarjali ptujski bogataši v srednjem veku?



»To so bili trgovci na daljavo. Največ so trgovali z živino,« odgovarja sogovornica. Govedo so kupovali na Madžarskem in ga pošiljali peš do mesarjev v Benetke, kar je trajalo mesec ali več. V zakupu so imeli travnike ob poti, prenočišča za živino, ki so bila zahtevnejša in dražja od prenočišč njihovih lastnikov. Zaradi njihovega trgovanja je cvetel tudi Ptuj. »Ko so začutili strah pred Turki, so mesto zapustili. Tako se je veliki kapital umaknil s Ptuja,« pravi sogovornica. Odšli so v Nürnberg na severu Evrope.
 

Predkupna pravica

Ne bi sicer mogli reči, da se je takrat začel zaton. Leta 1555 je namreč Ptuj od salzburških nadškofov odkupil cesar Ferdinand I. in tako je postal cesarsko-kraljevo mesto. Cesarska oblast je dala meščanom predkupno pravico za vse blago, ki je potovalo skozi mesto. Ptuj je spet postal trgovsko središče. »To je bil čas, ko so moški poslovno potovali, ženske pa so morale sedeti doma in upravljati posestva. Skoraj vsaka hiša v mestu je imela svoj vinograd in vino, ki so ga znali odlično prodajati,« pripoveduje zgodovinarka.

Ptuj je pravzaprav zgrajen na vinskih kleteh, ki se razpredajo v dolžini nekaj kilometrov pod mestom. Tradicija kletarjenja sega v leto 1239, ko so jo začeli redovniki minoriti v samostanski kleti. Od takrat so se ptujske vinske kleti širile in razvijale, grozdje so in ga še odkupujejo predvsem iz Haloz.
 

Cesarska vojaška akademija

»Cesar je država, država pa je zmeraj slab lastnik. Tudi za Ptuj je to veljalo,« pravi sogovornica. Turški vpadi in nato še dva uničujoča požara v 17. in na začetku 18. stoletja so ga skoraj spravili na kolena. »Zgorel je tudi arhiv, izgubili smo skoraj vso svojo zgodovino,« pravi Marija Hernja Masten, ki se vse življenje ukvarja z iskanjem in sestavljanjem zgodovinskih dejstev o Ptuju. A tudi brez države je težko. Ko je mesto leta 1751 obiskala cesarica Marija Terezija in odločila, da vanj umesti invalidsko komisijo, si je Ptuj z denarjem vojnih invalidov spet finančno opomogel. Mesta z invalidsko komisijo so bila poleg Ptuja le še Praga, Pešta, Dunaj in Padova. Tu je delovala tudi vojaška akademija za 6000 mladih gojencev avstrijske vojske. V tem času so zgradili stavbe, ki mu dajejo pečat zdaj.

Vino, poezija, ljubezen

Gospodarski zaton se je začel z gradnjo železnice, saj ptujski mestni očetje niso razumeli nove dobe. Železnica Dunaj–Trst je bila tako zgrajena skozi Maribor, šele dve desetletji pozneje, 1860., pa skozi Ptuj. V vmesnem času je brez sodobne prometne poti nazadoval. »Tak, kot je danes, je postal po letu 1957, ko mu je bil zaradi centralizacije odvzet položaj okrajnega središča, prav tako sta bili drugam preseljeni usnjarna in tovarna čevljev, ki sta bili zanj zelo pomembni,« pojasni sogovornica.

Mesto, ki je bilo skozi zgodovino najbolj poznano po sejmih, vinu in živinoreji, še ohranja te panoge. Obisk Ptujske kleti je posebno doživetje, ki ga ne smemo izpustiti. V njej vidimo lesen sod, ki lahko shrani kar 22.115 litrov vina, največji lesen sod s prostornino 40 tisoč litrov pa hranijo v kleti ptujskega gradu. V Ptujski kleti imajo bogat vinski arhiv, v katerem je shranjeno tudi najstarejše vino na Slovenskem, Zlata trta iz leta 1917. Za ogled kleti in degustacijo se je treba napovedati.


 

Stavbe in dogodki

Ptujčani so na svoje mesto ponosni in ga ohranjajo kolikor se le da avtentičnega. Da bi ostal pogled na Ptuj z desne strani Drave takšen, kot je že stoletja, niso zgradili niti ene zgradbe, ki bi imela več kot štiri nadstropja. Tako tudi dvigalo, tipično sodobno pridobitev, na Ptuju težko najdemo, saj za stavbe, ki imajo do štiri nadstropja, v Sloveniji ni predvideno. Mesto je ravno prav veliko, da zavite uličice, trge in novejše četrti z lahkoto prehodimo peš. Za tiste, ki imajo težave ali želijo več udobja, pa vozita mestni mini­bus in Zapeljivec, kot imenujejo električno vozilo, namen­jeno turistom. Sposoditi si je mogoče tudi kolo.



V zadnjih desetletjih poskuša mesto ohraniti spomin na slavno preteklost. S pomočjo države so obnovili znamenite stavbe, kot so grad, v katerem je muzej z veliko zbirko orožja in starih glasbil ter originalno renesančno opremo, Mali grad, v katerem je najlepša knjižnica v državi, mestna hiša s prelepo poročno dvorano in staro mestno jedro. Tradicijo rimske in srednjeveške zlate dobe oživljajo z Rimskimi igrami, ki bodo letos od 19. do 22. avgusta, in Grajskimi igrami, ki bodo 11. septembra. Dogodka sta zanimiva za odrasle in otroke.



Zadnja leta postaja Ptuj mesto kulturnih dogodkov. Ne moremo mimo Poletja v dominikanskem samostanu, mednarodnega glasbenega festivala Arsana in mednarodnih Dnevov poezije in vina, slednji bodo letos od 24. do 28. avgusta. Najbrž ni treba posebej omen­jati kurentovanja. Kurenti preganjajo zimo na Ptujskem že od nekdaj, tako kot je od zmeraj Ptuj poznan po sejmih. Zaradi koronavirusa novembra lani prvič po nekaj stoletjih ni bilo znamenitega Katarininega sejma, ko trgovci vseh vrst preplavijo mestne ulice.
 

Haloze vabijo jeseni, Drava vse leto

Mnogi obiskujejo Ptuj poleti in pozimi zaradi Term Ptuj. Veslanje s kajakom, kanujem ali vožnjo s turistično ladjico omogoča Drava z največjim umetnim jezerom. Plovila si je mogoče izposoditi na obrežju. Skozi Ptuj prihaja vse več kolesarjev, pa tudi pohodniki, ki se podajo po haloški planinski poti, najraje jeseni, ko je na vsakem koraku zrelo grozdje. Jeseni bo odprta tudi nova pohodna pot čez Mestni vrh s kulinaričnimi doživetji.



Kulinarično-zgodovinska doživetja so nova promocijska niša Zavoda za turizem Ptuj, ki poskuša raznovrstno ponudbo mesta spraviti na enoten imenovalec. Ponujajo eno- do petdnevna doživetja, je povedala Kat­ja Ertl. Vsekakor se je ob obisku Ptuja najbolje oglasiti v turističnoinformacijskem centru na Mestnem trgu, kjer razpolagajo z vsemi informacijami o razmeroma razdrobljeni ponudbi.



Vredno je raziskati tudi okolico. Ne zaobidite Dominkove domačije v Gorišnici, baročnega dvorca v Dornavi, gradu Borl v Halozah in baročnega bisera, cerkve na Ptujski Gori.