Dr. Bevka pa žal ni. Nikoli.

Čeravno velja Vipava za izrazito vodnat kraj, velika večina turistov prihaja tja zaradi doživetij žlahtnejših kapljic in tudi vse več mladih vinarjev se zaveda priložnosti tovrstne turistične ponudbe. Kulinarika, kolesarjenje, plezanje, pohodništvo, degustacijsko-poučni projekti, sprehodi med kulturnimi znamenitostmi, privlačne vasice, dodatne točke pa je Vipavi prinesla nadaljevanka Najini mostovi. Po njenih lokacijah so organizirani ogledi, edina težava je, da dr. Kristjana Bevka v tamkajšnjem zdravstvenem domu nikakor ni mogoče dobiti na telefon.

O turizmu v Vipavi v tamkajšnjem zavodu za turizem besedujemo z Barbaro Repovš in Urško Grmek, prva je direktorica. Ni stagnacije, »gotovo se zadnja leta Vipava razvija, je pa seveda lani in letos bil šok, nas je malo presekalo in ustavilo«. Pred covidom sta naraščalo tako število tujih turistov kot prenočitvena ponudba, kar na tem koncu ni bila ravno tradicija. A nastanitvenih ponudnikov je vse več, »tudi bolj posebnih, butičnih, kot je recimo Gozdna vasica Theodosius v vasici Vrhpolje«.

Po številu bonov je bila na tem koncu lani to z odskokom najbolj zaželena nastanitev. Sicer govorimo o sobah, apartmajih, kampih, »večjih nastanitev v Vipavi niti nimamo, najbližje so v Ajdovščini«.

Vino zmaguje

Tuji turisti, poslušam, v Vipavi in okolici iščejo ekskluzivo, ne nujno na najvišji ravni. »Butičnost, umirjenost, a da lahko nekaj počnejo.« Vendar je preverjanje želja tujih gostov pokazalo, da jih na Vipavsko kar 90 odstotkov pride zaradi testiranja, pokušine vin, wine tasting, kamor sodijo tudi doživetja v vinskih kleteh. »Že pet let organiziramo poletja odprtih kleti,« torej sodelovanje z domačimi vinarji. Tudi mladi vinarji, poslušam, spoznavajo svojo priložnost, »da znajo in so pripravljeni sprejeti turiste«.
Na zgibanki vinskih poti je seznam vseh vinarjev. Po poteh rebule, malvazije, zelena, pinele, barbere, modrega pinota, po poteh penin ali biodinamičnih, ekoloških vin se lahko odpravite peš, s kolesom ali avtom.

Projekt Vinar za en dan je namenjen manjšim skupinam, sodeluje pa več vinarjev. Obiskovalci gredo najprej v vinograd delat, odvisno od letnega časa, da spoznajo, kaj pomeni biti vinar. V kleti drugega vinarja sledi predstavitev lokalnih sort, vonjav, okusov, sort kot takih, prednosti, slabosti, potem si vsak zmeša svoj cuvee, idealno mešanico. Ki se jo začepi in je to go, za domov. Med nastajanjem mešanice priložnostni vinarji obiščejo Cikotovo domačijo na Gočah, tam se malo pogostijo, si ogledajo klet ... Večurno doživetje naj bi se končalo s spoznanjem, da vinar(stvo) ni samo steklenička na polici in pitje. »Gre za moment
učenja, spoznavanje tradicije, lokalnosti.«



V vasici Slap si bodo gostje avgusta sestavljali svojo košarico, se pri vinarju učili mesiti kruh z drožmi in ga tudi pekli, med peko pa se odpravili na učno pot spoznavanja užitnih rastlin. Seveda ne bo šlo brez domačega pršuta, sira, pri čebelarju bodo nabirali med in na koncu dne imeli polno košarico domačih dobrot.

Tu je kajpak tudi hrana, nekaj vrhunskih restavracij, mišelinska Pri Lojzetu na dvorcu Zemono, Majerija, Podfarovž, Teodozij, pa manjše gostilnice ...

Vertikala in kolo

Doživetveno-degustatorskim sledijo športni turisti, spet ne ekstremni. Nad Vipavo je plezališče z nekaj sto kratkimi in tudi daljšimi smermi, pa dve ferati, vse nad športno naravnanim kampom Tura. Druga veja je pohodništvo, Nanos, lahko pa bolj zlagoma, »dve, tri ure med vinogradi, po gričkih«.

Veliko je možnosti kolesarjenja, rekviziti so dobljivi na posodo. Kolesari se po javnih žilah, »v delu je kolesarska pot iz Ajdovščine do Nove Gorice, ob reki Vipavi, od njenega izvira do izliva«. Načrtujejo tudi krajše kolesarske povezave, denimo z Vrhpoljem ... Prednost tega območja je, da se lahko kolesari malone vse leto. Če burja dovoli.



V posebni kolesarski zgibanki si lahko izberete vsaj sedem različno zahtevnih kolesarskih tur, z natančnimi podatki o dolžini, višinskih metrih, času, ki vam ga bo vzelo pedaliranje, podlagi, po kateri boste vrteli, naklonih ... Skratka, Tour de France po vipavsko.

Prerez turistov pove, da prevladujejo povpraševalci iz Francije, Beneluksa in Nemčije. Opažajo, da je najmočnejša reklama od ust do ust. »Hodimo na sejme v tujino, tu so družbena omrežja.« Vipava o sebi kot turistični destinaciji razmišlja »že dolgo, petnajst let«, od vloženega pa je odvisno, s kako velikimi koraki se gre naprej. Tu je še vprašanje ozaveščenosti domačinov, spoznanja, da je napredek tudi v turizmu.

Ogledovanje

Tudi kulturnih znamenitosti ne manjka. »Organiziramo skupinske ali individualne oglede kraja, zlasti poleti, na slednjih je čedalje več poudarka, lani smo dosegli res lep odziv.« Neka družina je svoji starejši materi ogled Vipave omogočila za rojstni dan, »to so res lepe zgodbe, ki ti povedo, zakaj nekaj počneš«. Usposabljajo tudi nove vodnike. Lanthierijev dvorec, ki ga na zunanji strani krasijo imenitne štukature, tipičen primer beneške arhitekture, vinarski muzej z zbirkami trsničarstva, vinogradništva in vinarstva, v Vipavi je sedem stalnih skupin izvirov reke istega imena, kar kraju daje izjemno vodnat značaj, tu je Glavni trg s Plečnikovim spomenikom, starotrško jedro, freske v cerkvi sv. Štefana, egipčanski sarkofagi na pokopališču. Nad Vipavo so ruševine Starega gradu, katerega najznamenitejši prebivalec je bil Žiga Herberstein, pa cele vasice, Goče, Slap, Vrhpolje, Podnanos, rojstni kraj Stanka Premrla, ki je uglasbil Prešernovo Zdravljico, v vrhpoljski cerkvi je mozaik patra Ivana Rupnika, ki meri kar 180 kvadratnih metrov ...



Otroke, družine radi usmerijo na Nanos, k Turistični kmetiji Abram, »da vidijo medveda, domače živali ...«. V nastajanju so brošure, zgibanke, iz katerih otroci spoznavajo Vipavo. Matematično, zgodovinsko, naravno tematizirano. Pri zgodovinski tematiki dobijo informacije o dvorcu in grofu Lanthieriju, na podlagi katerih morajo sestaviti vipavski meni. Matematični izziv bo spraševal, koliko korakov je od določene točke do dvorca, projekt vključuje sodelovanje staršev. Družine bodo pred prijazno alternativo, vodeni ogled ali samoiskateljstvo.

Monika + Kristjan

In če v Vipavi poleg vina, na drugi ravni, kraljuje voda, ni čudno, da čeznjo vodi 25 mostov. Ja, njihovi mostovi so tako znameniti, da so postali Najini mostovi, nadaljevanka, od katere smo se sicer v solzah (sreče) že poslovili. Kako je vplivala na obisk Vipave, ki ni ne vas ne mesto, pač pa trg? »Z majem, ko so kovidske razmere nekoliko popustile, je bil največji, Stari most poln.« V živo po sledeh teve junakov nadaljevanke hodijo družine ali pa ogled lokacij poteka vodeno. V gostilni Ria »na Starem placi«, to je trg Pavla Rušta, kjer so se sladkali z znamenito pašta kremo, je bil nekoč lokal Topla malica, prostor ta čas sameva. Pašta krema ni izmišljena, na istem trgu je bila Poniževa pekarna, kjer so delali to sladico. Pekarne ni več, pašta kremo pa ponujajo nekateri drugi vipavski lokali. Ljudje hodijo na pokušino ali na ogledovanje sladkobe iz nadaljevanke.



Valerije sicer ne iščejo, malo drugače pa je z mešanjem realnosti in fikcije, ko gre za doktorja Kristjana Bevka in sestro Dragico, »v zdravstvenem domu«. V ustanovi namesto igralske sestre Dragice dela prava sestra Cecilija in zgodilo se je, da je prejela klic z vprašanjem, »ali je doktor Bevk dežuren«. Kot da tudi v nadaljevanki glavni junak, upodobil ga je Robert Korošec, zaradi teh in onih neprofesionalnih razlogov ne bi ves čas naokoli letal.

Mimogrede, turistični sedež domuje v dvorcu Lanthieri, zgradbi, ki je v Najinih mostovih, če se ne motim, gostila predstavitev projekta drugi tir, saj veste oče Baron, Ivan Furlan in njegov sin Robert, ki je pred vhodom prav grdo delal s svojo Suziko.

Vipava gre torej lahko skozi želodec, pa ljubezen in še kaj.