Kdo ima najboljši recept proti Trumpu?

Republikanski predsednik Donald Trump ne dovoljuje mlačnih čustev: nekateri se zaklinjajo k zvestobi njemu, drugi ga z enako gorečnostjo sovražijo. Čustveni tobogan, s katerega je nekdanji newyorški nepremičninski magnat spustil svojo državo, vpliva tudi na predvolilno kampanjo njegovih demokratskih nasprot­nikov. V raziskavah še vedno vodi sredinski kandidat, ki naj združi volivce, a je vse bolj v ospredju politični značaj.

Nekdanji podpredsednik Joe Biden je za mnoge ameriške demokrate še vedno utelešenje upov o sredinskem politiku, ki bo opravil s sedanjo norostjo v Beli hiši. A se 77-letnemu politiku včasih kažejo leta, motijo tudi afere njegovega sina Hunterja, zaradi katerega je Trump ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zaprosil za preiskavo. Demokrati bi v Trumpovem tekmecu ali tekmici na novembrskih volitvah raje videli nekoga s trdnim značajem ne glede na politične račune in videti je, da s tem pridobivata Bernie Sanders in Amy Klobuchar. Sanders je uradno neodvisni politik, a to le še spodbuja zveste privržence njegovega demokratičnega socializma. Ti senatorki iz Marylanda Elizabeth Warren očitajo prevzemanje Sandersovih stališč o splošni pravici do zdravstvenega zavarovanja in šolanja, visoki zajamčeni plači in vsem dostopnih stanovanjih, dobrih pokojninah in pravici do čistega okolja in ozračja, s tem pa neavtentičnost. Stališča vermontskega senatorja so tudi sicer zaznamovala iskanje primernega demokratskega predsedniškega kandidata, saj so se proti skrajni levici za ameriške pojme pomaknili tudi številni drugi kandidati.



Sanders je s 34,5 milijona dolarjev v lanskem zadnjem četrtletju zbral več denarja kot vsi demokratski tekmeci za predsedniškega kandidata, 1,8 milijona ljudi mu je darovalo v povprečju devetnajst dolarjev. To dokazuje priljubljenost njegovih stališč med demokratskimi volivci, a je še vedno manj od 46 milijonov, ki jih je v istem obdobju zbral predsednik Trump. Poleg tega analitiki dvomijo, da so Sandersu denar množično nakazovali pripadniki delavskega razreda, domnevajo, da vermontski senator bolj priteguje univerzitetno izobražene mlajše od štiridesetih let, ki v njem vidijo najboljši odgovor na desni populizem republikanskega predsednika.


 

Niso še rekli zadnje besede

Tisti, ki bi Trumpu radi odvzeli delavske glasove, omenjajo še eno demokratsko kandidatko brez lovorovega venca favoritke. Če sta vam Bernie Sanders in Elizabeth Warren preveč socialistična, če se vas ne dotakne razburjenje zaradi Peta Buttigiega in ste živčni vsakokrat, ko Joe Biden odpre usta, ter iščete kandidata, ki v Beli hiši ne bo praznoval osemdesetletnice, je pravi odgovor senatorka iz Minnesote Amy Klobuchar, je v New York Timesu pisal David Leonhardt. Političarki slovenskih korenin je pripisal, da razume, kakšni so pravi odgovori na Trumpov fenomen, kot edina med demokratskimi predsedniškimi kandidati je tudi že zmagovala na tradicionalnem republikanskem terenu.



Amy Klobuchar pogosto zveni preveč pravniško in bi se morala namesto spodbijanja nasprotnih političnih sporočil bolj osredotočiti na svoja, menijo njeni kritiki. A je bila tudi med neuradnimi zmagovalci zadnjega demokratskega televizijskega soočenja, v zadnjem četrtletju preteklega leta pa je zbrala dvakrat več denarja kot v tretjem. Leonhardt jo primerja kar s Harryjem Trumanom, še enim senatorjem z ameriškega srednjega zahoda, ki ga je demokratsko vodstvo izbralo za podpredsednika veliko bolj karizmatičnega, a zelo bolnega Franklina Roosevelta. Oba naj bi bila blizu običajnim ljudem in ponosna na zdravo pamet.

Demokratskega predsedniškega kandidata pa ne izbira več vodstvo stranke in izkušeni Joe Biden ter energični nekdanji župan South Benda Pete Buttigieg sta za mnoge demokrate še vedno privlačnejši alternativi Bernieju Sandersu in Amy Klobuchar. A volivci, ki nasprotujejo predsedniku Trumpu, še niso povedali zadnje besede. Čez nekaj dni bodo lahko prisluhnili televizijskemu soočenju v Iowi, v katerem se bodo spopadli le še zgoraj omenjeni politiki, drugi niso zbrali dovolj donacij ali podpore na raziskavah javnega mnenja. Nekateri med njimi bodo ostali v tekmi, a prva peterica vendarle vse bolj določa poudarke boja proti republikanskemu prvaku, ki ni spremenil le svoje stranke, ampak tudi stranko nasprotnikov.