V imenu Razdruženih držav Amerike

Kdaj politični boj v demokratičnih državah prestopi vse meje in začne ogrožati temeljne norme in ideale? Prizadevanja za razrešitev republikanskega predsednika ZDA se nevarno približujejo temu trenutku. Ameriški medsebojni nadzor najpomembnejših vej oblasti je bil doslej za mnoge ideal, vprašanje razrešitve 45. predsednika pa Američane spravlja na sovražne politične barikade.



Ni naključje, da so v vsej zgodovini ZDA zločinov in prestopkov, vrednih razrešitve, obtožili le dva predsednika, obsodili pa niso še nobenega. Richard Nixon se je temu izognil z odstopom, saj so mu dokazali globoko vpletenost v afero Watergate ter laganje o njej, a sta tedaj široka politična in druga javnost soglašali, da ni bil vreden najvišjega položaja v državi. Današnje ZDA so daleč od takšnega soglasja.

Vzroki za to so zelo različne ravni, na katerih se dogaja ameriška politična tragedija. Na prvi je obnašanje Donalda Trumpa, ki svoje nasprotnike žali brez vsakršnega občutka za politični in običajni bonton, a so tudi druge, bolj zapletene ravni. Obtožnica zaradi prošnje ukrajinskemu predsedniku, naj sproži preiskavo delovanja demokratskega predsedniškega kandidata Joeja Bidna, je prepričala le redke, ki niso že prej zahtevali Trumpovega odhoda iz Bele hiše – tudi zato, ker akcije nekdanjega demokratskega podpredsednika in njegovega sina v Ukrajini odpirajo resna vprašanja, prav tako nadzor FBI nad člani Trumpove predvolilne kampanje.

Preiskava razrešitve bi morala potekati brez strankarskega in časovnega diktata, široko demokratično razpravo pa bi si zaslužili tudi gospodarska in zunanjepolitična usmeritev republikanskega predsednika. Trump prelamlja z dolgoletno prakso in tradicijami najpomembnejše sile demokratičnega zahoda, a je svoj program jasno in glasno predstavil pred zadnjimi volitvami ter ga vsej državi in svetu razglaša tudi zdaj. Dileme, ki jih odpira, so preveč pomembne, da bi jih odpravili z razrešitvijo, v svobodnih državah prostor zanje najbolje zagotavljajo volitve.