Zmešnjava v brošuri o kandidatih za evropski parlament

V povezavi z javno objavo seznama potrjenih list za volitve poslancev in poslank iz RS v evropski parlament je v poštni nabiralnik prispela brošura o kandidatih in kandidatkah, ki sem jo z zanimanjem odprl in začel prebirati. Namesto enotno urejenih seznamov imen z nekaj osnovnimi podatki, ki bi omogočali vsaj skromno predstavitev in primerjavo med njimi, sem v zapisih odkril zmešnjavo.

Začelo se pri imenih. Nekateri so jih opremili z akademskim nazivi, drugi ne. Pri hitrem pregledu seveda izstopajo tisti z nazivi – dobimo vtis, da je tistih z najvišjimi nazivi med kandidati malo. Še večja zmeda je pri navajanju stopnje izobrazbe. Tu so navedene stopnje od V. do X.: eden od kandidatov ima stopnjo X. in naziv mag., drugi stopnjo VIII. in naziv dr., tretji ima kar z besedami napisano »doktorat znanosti«, četrti podatek izpusti itd. Vzrok te malomarnosti je lahko nedorečenost. Po portalu gov.si sta v uporabi dva sistema – eden iz leta 2006 in drugi iz leta 2016; prvi z osmimi stopnjami, drugi z desetimi stopnjami izobrazbe. Ministrstvo sicer priporoča uporabo novejšega, ker pa teh navodil najbrž ni bilo, je rezultat pestrost pri navajanju stopnje izobrazbe. Še večja zmeda je pri nazivu izobrazbe. Tu najdemo zapise z okrajšavami, ki sledijo zakonu npr.: uni. dipl. inž. elektrotehnike, pa tudi kar diplomirani družboslovec, magistrica prava, profesorica nemščine ali pa samo doktor znanosti itd. Še večja zmeda je pri medicincih, ki so kar doktorji medicine s VII. stopnjo. Skratka, popolna zmeda, iz katere je za mnoge nemogoče razbrati, kaj je njihovo strokovno področje, kar je najbrž namen te rubrike. Še največ nam pove rubrika z naslovom »delo, ki ga opravlja«, pa tudi ta ni primerna za vse kandidate, na primer za upokojence in študente.

Poudarjanje pomembnosti volitev na eni strani, na drug strani pa tako malomarno sestavljena kandidatna lista kaže na odnos kandidatov, strank in same volilne komisije do volivcev. Pričakoval bi, da ima vsaj slednja neko stopnjo urednikovanja, ne pa da objavi vse, kar jim pošljejo stranke, te pa vse, kar jim pošljejo kandidati. Zaradi toleriranja teh malomarnosti in nezahtevanja uporabe enotnega sistema pri navajanju izobrazbe nastajajo mučne situacije, ko se šele po izvolitvi nekega kandidata ugotovi, da sta dejanska izobrazba in naziv drugačna od navedenega v prijavi.