23 dni do volitev: Opozorilo, kam evropska politika ne sme zaviti

Do evropskih volitev je še 23 dni. Pred nami je najintenzivnejši del kampanje, v katerem bomo na Delu soočili predstavnike sodelujočih strank z glavnimi izzivi in problemi, okoli katerih se vrtijo tokratne evropske volitve. Prva soočenja so za nami, njihov izplen prinaša tudi več presenetljivih informacij o stališčih kandidatov za poslanske položaje.

V dvobojih se krešejo mnenja, kar je del vsake kampanje in temelj demokracije. In vendar je odgovornost vpletenih, da razlik v pogledih ne izkoriščajo za netenje družbenega razdora. Dogodki na Slovaškem, kjer je bil ta teden ustreljen premier Robert Fico, se morda zdijo oddaljeni, toda kljub temu opominjajo, kam lahko privede preveč razgreto politično ozračje.

OBETA SE VEČJA VOLILNA UDELEŽBA Volivci bodo na junijskih evropskih volitvah lahko izbirali med kandidati na enajstih listah, torej treh manj kot na zadnjih leta 2019. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve ima ob začetku volilnih opravil volilno pravico 1.693.291 ljudi. Koliko se jih bo udeležilo volitev in ali bo dejstvo, da bodo lahko hkrati na posvetovalnem referendumu povedali svoje mnenje o treh vprašanjih, vplivalo na volilno udeležbo? Odgovore na vprašanja je za našo medijsko hišo poskušal dobiti Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana. Iz njihove raziskave je razvidno, da slabih 37 odstotkov vprašanih ocenjuje, da bodo glasovali na volitvah. Če bo ta napoved obveljala, se nam obeta precej večja udeležba kot pred petimi leti, ko je glasovalo nekaj manj kot 29 odstotkov volilnih upravičencev.

 PODPORNIKI SVOBODE IN SD NAPOVEDALI NAJVEČJO UDELEŽBO NA VOLITVAH Najnovejša preverba razpoloženja volilnega telesa za Delo kaže, da so največjo udeležbo na evropskih volitvah napovedali potencialni volivci Gibanja Svoboda in SD, manjšo pa potencialni volivci SDS, Levice in NSi. Podatki iz ankete nekoliko presenetljivo kažejo, da se bodo tako volitev v evropski parlament kot referendumov večinoma udeležili volivci vladnih strank, predvsem volivci Gibanja Svoboda, ki tako kot vlada letos pridobiva podporo. Med volivci opozicijskih strank SDS in NSi se kaže distinkcija: med anketiranimi volivci se volitev namerava udeležiti več podpornikov SDS kot podpornikov NSi.

RAZMERJE SIL PRED KONCEM KAMPANJE Najnovejša anketa inštituta Mediana za Delo potrjuje stabilnost podpore SDS, ki je med slovenskimi strankami še naprej največja. Z več optimizma lahko na evropske volitve gleda tudi premier Robert Golob, saj se je padec podpore vladi in Gibanju Svoboda – na drugem mestu – ustavil. Javno mnenje po drugi strani ni nagradilo sprememb na vrhu SD, saj je podpora stranki padla tudi po tem, ko je to prevzel Matjaž Han. Zdaj je blizu podpori zunajparlamentarni zeleni Vesni (in nosilcu njene liste Vladimirju Prebiliču), ki v našem merjenju še ni bila tako visoko in je tik za petami tako Socialnim demokratom kot Levici.

MLADI SLOVENCI NA REPU Le nekaj več kot polovica mladih Slovencev se namerava udeležiti evropskih volitev, kažejo rezultati v ponedeljek objavljenega evrobarometra o mladih in demokraciji. Ti napovedujejo 64-odstotno udeležbo mladih iz 27 držav na volitvah v evropski parlament. Po evrobarometru, ki ga je povzela STA, se namerava volitev za evropski parlament iz Slovenije udeležiti 53 odstotkov vprašanih. Takšen rezultat našo državo uvršča na rep članic EU. Enako udeležbo napovedujejo še mladi Ciprčani, nižjo pa le še vrstniki v Litvi, Latviji in Estoniji ter na Madžarskem in Malti. Na dnu so mladi iz Luksemburga z 41 odstotki.

DOLOČEN VRSTNI RED NA VOLILNIH LISTIČIH Državna volilna komisija je z žrebom določila seznam potrjenih kandidatnih list na evropskih volitvah. Znano je, po kakšnem vrstnem redu bo na glasovnicah zapisanih enajst kandidatnih list, ki se bodo 9. junija potegovale za sedeže v evropskem parlamentu: 1. Gibanje Svoboda 2. Slovenska demokratska stranka (SDS) 3. Vesna – zelena stranka 4. Demokratična stranka upokojencev Slovenije (Desus) in Dobra država (DD) 5. Slovenska ljudska stranka (SLS) 6. Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi) 7. Levica 8. Zeleni Slovenije (Zeleni) 9. Socialni demokrati (SD) 10. Državljansko gibanje Resni.ca 11. Nič od tega.

SOOČENJE IRENE JOVEVA IN VLADIMIRJA PREBILIČA V Delu smo v zadnjih tednih pred volitvami pripravili politična soočenja, ki jih v podkastu Moč politike moderirata kolegici Suzana Kos in Barbara Eržen. V prvem od petih duelov sta gostili nosilko liste za evropske volitve največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda Ireno Joveva in nosilca liste Vesna Vladimirja Prebiliča. Trenutne javnomnenjske raziskave kažejo, da bosta prav njuni stranki dobili največ glasov na levi sredini, in morda smo tudi zato lahko slišali presenetljivo veliko načelnega strinjanja. Najbolj očitna točka nestrinjanja seveda ostaja in je jasna – (ne)podpora drugemu bloku jedrske elektrarne. Oba pa na drugi strani podpirata prenos še več pristojnosti z držav članic na Bruselj. Prebilič, sicer tudi profesor obramboslovja, je izpostavil prav področji energetike in obrambe, Irena Joveva pa področji sociale in zdravstva, na katerih se je po njenem potreba jasno pokazala v času pandemije.

ISKRENJE MED LJUDMILO NOVAK IN LUKO MESCEM V drugem duelu sta soočila poglede Ljudmila Novak in Luka Mesec. Oba sta uvrščena na zadnje mesto liste, in četudi se zdi, da resnih ambicij za izvolitev pravzaprav nimata, se je pri izmenjavi stališč kljub temu iskrilo. Minister za delo iz vrst Levice prizna, da s svojo prisotnostjo predvsem krepi listo stranke, saj so prioriteta obljubljene reforme, bi pa sam privolil v prvo mesto na listi čez leto dni. »Res je, če si zadnji na listi, imaš manj možnosti, kot jih ima prvi, ki je nosilec liste in so mu vsi mediji odprti,« pravi evropska poslanka iz vrst NSi, a dodaja, da odločajo volivci – tako da so tudi zadnji lahko prvi, kot pravi Sveto pismo. Najostreje se je v tem duelu zaiskrilo pri vprašanjih Ukrajine in Palestine. Suzana Kos in Barbara Eržen sta gosta soočili tudi z nekonsistentnostjo njunih strank pri odnosu do obeh konfliktov.

ISKANJE RAZLIK MED ZORANOM STEVANOVIĆEM, UROŠEM LIPUŠČKOM IN VIOLETO TOMIĆ Na tretjem soočenju so se pomerili kandidati zunajparlamentarnih strank Resnica, Desus in Nič od tega. Iz programa Resnice je mogoče razumeti, da je proti slovenskemu članstvu v EU, kar je Delovima novinarkama med vrsticami nakazal tudi Zoran Stevanović. »Izstop iz Evropske unije ni naša prva opcija, je pa dejstvo, da moramo poskusiti reformirati politiko tako, da zagovarja naše nacionalne interese in cilje. Če bi bili naši nacionalni interesi in cilji ogroženi, moramo pretehtati vse možnosti, vključno s prvo, ki je izhod.« Uroš Lipušček in Violeta Tomić idejam o izstopu Slovenije iz sedemindvajseterice nasprotujeta.

VESEL PRIPRAVLJEN ZA IZVOLITEV POKLICATI TUDI JANŠO To niso edini podkasti v tokratnem novičniku. V redni nedeljski izdaji podkasta Moč politike je bil gost tudi nekdanji predsednik računskega sodišča in kandidat za evropskega komisarja Gibanja Svoboda Tomaž Vesel. V pogovoru, ki si ga lahko ogledate tukaj, so se dotaknili napovedanega vzpona desnice na prihajajočih evropskih volitvah, nadaljnjega prenašanja suverenosti na Bruselj, Ukrajine, priznanja Palestine – njegov odgovor na to ni prav jasen – ter tudi tega, kdo bo zalival rože na njegovem vrtu v Šentvidu pri Stični, ki velja za enega od najlepših v Sloveniji, če se bo res preselil v Bruselj.

ROMANO PRODI: PRETEKLOSTI DAJMO POMEN PRETEKLOSTI Kolegica Nataša Čepar je pred mikrofon povabila nekdanjega evropskega komisarja in italijanskega predsednika vlade Romana Prodija. Štiriinosemdesetletni politik je prepričan, da bi EU morala narediti korak naprej z reformami, da bi presegli soglasno odločanje, ki bi Unijo vse bolj oblikovalo kot enovito tvorbo s skupno zunanjo, obrambno in varnostno politiko. »Ko smo uvedli evro, ko se je razširila Unija, je bilo jasno sporočilo, da gradimo nekaj novega. Če tega sporočila ni več, se bo vloga skupne evropske politike zmanjšala in bomo spet na začetku,« navede. Da je ta velika sprememba nujna, je po njegovem vse bolj jasno tudi mlajši generaciji.

ATENTAT NA FICA OPOZORILO ZA EVROPSKE POLITIKE Slovaška politika je dan po atentatu na premiera Roberta Fica, čigar življenje so zdravniki rešili kljub več strelnim ranam, strnila vrste in pred volivci prvič po dolgem času pokazala enoten obraz. To je bilo po besedah analitikov možno tudi zaradi zavedanja obeh političnih polov, da bi lahko bil v tako napetih razmerah, kakršne so na Slovaškem vladale zadnjih nekaj mesecev, tarča napada kdorkoli. To zavedanje je vse bolj prisotno po stari celini, je prepričan Milan Nič, višji raziskovalec pri nemškem svetu za zunanje odnose (DGAP). »O tem priča podton sporočil iz Evrope in drugod. Politični voditelji razumejo, da ne gre samo za eno državo, temveč za trend,« je opozoril, kot primer pa izpostavil Nemčijo, kjer je kampanjo pred evropskimi volitvami zaznamovalo več napadov na politike.

BRUSELJ PRIPRAVLJA UKREPE PROTI RUSKIM MEDIJEM EU bo prepovedala delovanje spletnega portala Voice of Europe, ki je bil nedavno razkrit kot del ruske operacije vplivanja, so za AFP potrdili neimenovani diplomatski viri. Prepovedi naj bi uvedli tudi za ruska časnika Izvestija in Ruska gazeta ter tiskovno agencijo Ria Novosti. Sankcije proti Voice of Europe, ki ima sedež v Pragi, je že uvedla Češka, ki je prva razkrila domnevno propagandno vlogo portala. Nekateri evropski politiki, ki so sodelovali z Voice of Europe, so za to prejeli plačilo iz Rusije, je zatrdil belgijski premier Alexander De Croo, ki je potrdil, da so njihovi obveščevalci tesno sodelovali s češkimi kolegi pri razkritju proruskih omrežij. V operaciji so sodelovali tudi strokovnjaki iz Poljske, ki so v okviru preiskav izvedli več racij. Afera je dodobra pretresla Bruselj pred junijskimi evropskimi volitvami, ko voditelji v EU poudarjajo boj proti tujemu vmešavanju v demokratične procese.

ZELENA PRIHODNOST ALI ZELENA ILUZIJA Delo in Metina lista pripravljata še tretjo, zadnjo razpravo o relevantnih temah pred letošnjimi evropskimi volitvami. Na omizju Zelena prihodnost ali zelena iluzija: kaj lahko pričakujemo po EU-volitvah? bomo med drugim proučili, kako lahko okoljske in trajnostne prakse postanejo glavni del politične agende ter spodbujajo inovacije in družbeno vključenost. Z nami bodo dr. Žiga Malek, raziskovalec na Mednarodnem inštitutu za uporabne sistemske analize (International Institute for Applied Systems Analysis, IIASA) v Avstriji, Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in član Team Europe Direct, dr. Cocou Marius Mensah, raziskovalec na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, Nina Štros, vodja Greenpeacea Slovenija, in dr. Zarja Muršič, članica programskega odbora Inštituta 8. marec. Okrogla miza, ki jo bosta moderirala Nataša Briški in Uroš Esih, bo potekala v sredo, 22. maja, ob 11. uri na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Vstop je brezplačen. 

EVROPSKI PARLAMENT V ŠTEVILKAH Število izvoljenih evropskih poslancev se razlikuje od države do države, sedeži pa se dodeljujejo po načelu padajoče sorazmernosti.

EVROPSKI (POP)KULTURNI NAMIGI Knjižna in filmska priporočila ter namig za ogled razstave je tokrat izluščila kolegica iz notranje redakcije Dela in strastna bralka Anja Intihar. V fokusu so tokrat naši zahodni sosednje. 

ROMAN Medtem ko je (tudi) Slovenijo v zadnjih letih zajela ferrantemanija, je priokus Italije z romanom Voda v jezeru ni nikoli sladka ponudila bralcem tudi pisateljica Giulia Caminito. Rdeča nit knjige je vprašanje, ali je človekova usoda res zapečatena z rojstvom oziroma koliko moči potrebujemo, da se izvijemo iz spon domačega okolja. Avtorica je za roman prejela prestižno nagrado za literaturo campiello. Giulia Caminito vrže bralca v zgodnja devetdeseta leta, v socialno sosesko rimskega predmestja, za kuhinjsko mizo revne družine. Mama se sicer trudi, da bi zagotovila otrokom boljši vsakdan, kot ga ima sama, a še posebej edini hčeri Gaii vseskozi daje vedeti, kje je njeno mesto oziroma kam spada. V točno tisto revno sosesko, v kateri živi. Brati o brezizhodnem položaju mladih in družbeni ukalupljenosti, iz katere se poskušajo izviti, je težko, naporno, a nujno. Knjigo je mojstrsko prevedla Daša Perme Jurjavčič. 

FILM V Italiji je že dalj časa pereča tema femicid oziroma nasilje nad ženskami. Režiserka in igralka Paola Cortellesi je posnela izjemen film, ki obravnava prav to tematiko. Lani je bil Še vedno jutri (C'è ancora domani) najbolj dobičkonosen film v Italiji, po izkupičku je prehitel celo svetovni uspešnici Barbie in Oppenheimer. Zgodba je postavljena v povojni Rim, v leto 1946, ko so Italijanke dobile volilno pravico. V ospredju filma je Delia (igra jo Paola Cortellesi), gospodinja in mama, ki jo mož psihično in fizično zlorablja. Da zgodba izpred 80 let odmeva še danes, ni presenetljivo. Lani je bilo v Italiji okrog 120 femicidov, več kot polovico teh so zagrešili (nekdanji) partnerji. Novembra so po državi izbruhnili protesti po brutalnem umoru 22-letne študentke, ki ga je izvedel nekdanji fant. Pogreba mlade ženske se je udeležilo več tisoč ljudi, ki so zahtevali, naj država (bolje) zaščiti ženske. O tem, kakšne spremembe so se zgodile in kaj bi bilo še treba storiti, je za Delovo Sobotno prilogo marca spregovorila odvetnica iz Števerjana Martina Valentinčič.

RAZSTAVA Sosednji Trst je zaradi bližine v zadnjih letih pri slovenskih ljubiteljih kulture in umetnosti nadvse priljubljen. V muzeju Revoltella redno gostijo vidna domača in svetovna imena, ko pa so napovedali odprtje razstave del Vincenta van Gogha, je med Slovenci završalo. Delov novinar Boris Šuligoj je napisal, da v Trst ne hodimo več po kavbojke in kavo, temveč past oči na slikah in kipih. Razstava 50 van Goghovih mojstrovin – večina teh prihaja iz muzeja Kröller-Müller v Otterlu – ponuja prerez van Goghovega umetniškega opusa; od mladosti, ko je ustvarjal risbe, do zadnjih slik St. Remyja. V Revoltelli sta na ogled tudi portreta gospoda in gospe Ginoux, lastnikov kavarne v Arlesu, ki ju je obiskoval nizozemski slikar. Slika je nastala leta 1890, eno danes hrani omenjeni muzej Kröller-Müller, druga visi v Narodni galeriji v Rimu. V Trstu se je par tako spet snidel. Žal nekoliko utesnjeni prostori Revoltelle ne dopuščajo mirnega in samotnega uživanja v delih enega od najboljših slikarjev, a je bližino Trsta kljub vsemu vredno izkoristiti. Kdo ve, kdaj bo toliko del Vincenta van Gogha spet mogoče opazovati tako blizu meje. Razstava je na ogled do 30. junija.

KRIŽANKA Tudi ta teden v novičniku Evropa izbira objavljamo posebno digitalno križanko.

Novičnik sta pripravila novinarja Gašper Završnik in Jure Kosec, uredila ga je Katja Svenšek in lektorirala Urška Jarnovič. Grafike je zasnoval Žiga Jerko.

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za podane informacije in stališča.