Evropa bo morala bolje izkoristiti notranji trg

Kratkoročne gospodarske napovedi za Evropo so zelo pozitivne, srednje- in dolgoročno pa se bomo spopadali z rigidnostjo sistema, zapleteno preobrazbo gospodarstva in geopolitičnim kontekstom, pravi Debora Revoltella, glavna ekonomistka Evropske investicijske banke (EIB). Meni, da Evropa v takih razmerah lahko v primerjavi z drugimi več izgubi, saj je precej bolj kot drugi odvisna od izvoza in zunanjetrgovinske menjave. Nova evropska komisija se bo zato takoj morala začeti ukvarjati s številnimi izzivi.

Znano je, da mora Evropa povečati razvojne naložbe in produktivnost, da bi izboljšala življenjski standard svojih prebivalcev in uspešneje tekmovala na svetovnem trgu. Kako vidite prihodnjo vlogo Evropske investicijske banke pri tem?

Osredotočenje na podporo evropski konkurenčnosti je resnično v samem DNK Evropske investicijske banke, saj podpiramo in zagotavljamo naložbe. Povečujemo svoja prizadevanja, saj vidimo, da so potrebe visoke, vidimo pa tudi izzive pri uresničevanju projektov zaradi zapletenosti regulativnega okolja in preobrazbe gospodarstev.

V EIB imamo pred seboj številne prioritete in razvijamo novo strategijo, ki se še naprej močno osredotoča na zeleno preobrazbo in podporo inovacijam, pri tem pa je usmerjena tudi v obrambo in kmetijstvo. Več poudarka je tudi na družbeni infrastrukturi, socialni kohezivnosti in veščinah, prizadevamo pa si tudi za razvoj unije kapitalskih trgov. To so zelo različna področja, na katerih lahko kot institucija odigramo svojo vlogo.

Da, a Evropska unija zelo očitno potrebuje več visoko tehnoloških podjetij, takih, ki jih je zlasti v ZDA zelo veliko, še posebno v Silicijevi dolini. Če omenim samo Apple, Microsoft, Google, Amazon, Meto in tako dalje, ki ustvarjajo zelo visoko dodano vrednost. Kako se bo Evropa prilagodila tem trendom in ujela priključek z ZDA?

Pri tem zaznavamo nekaj stvari. Na seznamu 2500 podjetij, ki v svetu največ namenjajo za raziskave in razvoj, jih je iz Evrope manj kot iz ZDA ali Kitajske, ki se vzpenja. Poleg tega ima Evropa tudi manj podjetij, ki vstopajo v to skupino, tista, ki so že v njej, pa so že precej stara. Skratka, imamo problem, kako to povečati. Na to smo do zdaj gledali z vidika inovacij. Če pogledate podatke o številu patentov, Evropa zaostaja, še posebno v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije, kjer investiramo precej manj in tudi nimamo velikih podjetij s področja omenjenih tehnologij.

Pozitivno pa je, da je Evropa vendarle nekaj naredila na področju zelenih inovacij, kjer je še vedno vodilna v svetu. Velik evropski poudarek pri uvajanju zelenih inovacij je tako lahko tudi dober poslovni model, kako razvijati druge tehnologije in inovacije. A če evropska podjetja vprašamo, kaj so zanje največje omejitve, še vedno omenjajo financiranje. In, kar je zanimivo, opozarjajo tudi na razdrobljenost evropskega trga. To nas skrbi in ne gre le za financiranje. Recimo, če imamo izdelek s področja zelenih inovacij ter ga prilagodimo posebnostim in zahtevam različnih držav, je to lahko kršitev pravil enotnega trga, kar podjetjem povzroča kar veliko težav.

Da Evropa potrebuje veliko več kakovostnih naložb, je sicer poudaril tudi nekdanji predsednik ECB Mario Draghi, ki za evropsko komisijo pripravlja posebno poročilo s priporočili za povečanje evropske konkurenčnosti, objavljeno bo poleti. Kako pa vi vidite rešitve za probleme, ki ste jih omenili?

Vsi čakamo na njegovo poročilo. Kot vidimo, je že predlagal spremembo tempa evropske politike, da bi se lahko precej hitreje začeli ukvarjati z vsemi izzivi, ki smo jih videli v preteklosti. Sama menim, da je za Evropo resnično pomembno, da končno nekaj naredi za unijo kapitalskih trgov in na področju bančne unije ter odpravi razdrobljenost evropskega finančnega sektorja. Vse bolj sem zaskrbljena tudi zaradi evropske strateške odvisnosti pri računalništvu v oblaku, shranjevanju podatkov v oblaku. Evropa pri tem res zaostaja. To področje zelo hitro raste in zahteva veliko investicij. Evropska odvisnost od drugih terja, da določimo pravila, ki bodo zaščitila naš trg in uporabnike.

Če se ozreva še v Slovenijo: kakšen je skupni obseg naložb EIB v naši državi? V katere sektorje poleg gradnje drugega tira proge do Kopra pri nas največ vlagate?

Do zdaj smo Sloveniji namenili za 2,5 milijarde evrov posojil med letoma 2013 in 2024, od tega za približno 300 milijonov leta 2023.

Vedno smo pozorni na dve stvari. Ena so energija, električno omrežje in informacijsko-komunikacijske tehnologije. Predvsem električno omrežje je za Slovenijo zelo pomembno. Druga stvar pa je zagotavljanje garancij in podpora financiranju.

V Sloveniji se še nismo odločili za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne. Ali EIB sofinancira tudi take objekte?

Tradicionalno investiramo predvsem v zagotavljanje varnosti teh objektov.

Kako pa vidite makroekonomsko okolje in gospodarske obete v Evropi in Sloveniji?

Kozarec lahko vidimo kot napol poln ali napol prazen. Kratkoročne gospodarske napovedi za Evropo vidim kot zelo pozitivne. Po več zaporednih šokih zdaj gospodarstvo deluje bolje, kot smo pričakovali. Inflacija se je umirila in precej stabilizirala. Na eni strani je torej gospodarska dinamika boljša, kot smo pričakovali, geopolitična tveganja pa so se precej povečala.

Srednje- ali dolgoročno pa se ukvarjamo z rigidnostjo sistema, zapleteno preobrazbo gospodarstva in geopolitičnim kontekstom. Evropa v takih razmerah lahko v primerjavi z drugimi več izgubi, saj je precej bolj kot drugi odvisna od izvoza in zunanjetrgovinske menjave. Poslabšanje geopolitičnih razmer v kombinaciji s strukturnimi vprašanji srednje- in dolgoročno prinaša vse več izzivov.

In še to: pred nami so evropske volitve, čez poletje dobimo nov evropski parlament in komisijo. Navsezadnje je vaša EIB »banka Evropske unije«. Katere bodo najpomembnejše naloge za evropske institucije v novi sestavi?

Najprej, vsi, ki delamo v evropskih institucijah, si želimo, da bi ljudje odšli na te volitve, ki bodo zelo pomembne za Evropo. Nova komisija se bo morala takoj začeti ukvarjati s številnimi izzivi. Na mizi bo imela poročila Enrica Lette in Maria Draghija, tudi s priporočili, kako bolje izkoristiti evropski enotni trg in kako povečati evropsko konkurenčnost. Komisija bo s tem lahko posodobila in izboljšala tudi sam evropski projekt in njegove največje prednosti.