Zdravniška zbornica skeptična do novih rešitev za zdravstvo

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki prinaša novo razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, je dobila podporo delodajalcev in sindikatov. Predlog bo predvidoma v četrtek obravnavala vlada, nato pa bo po rednem postopku nadaljeval pot v državni zbor.  Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović meni, da bi lahko prišlo do težav, če na trgu po novem ne bodo več dostopne določene zdravstvene storitve, ki so do zdaj bile.

Po današnji izredni seji Ekonomsko-socialni sveta sicer ostaja neusklajenih pet členov, o katerih pa se nameravajo še naprej pogajati in uskladiti tekom zakonodajnega postopka. »Cilji novele zakona ostajajo isti, kot smo jih predstavljali že do zdaj,« je dejala ministrica za zdravje Veronika Prevolnik Rupel. Rešitve so po njenih besedah usmerjene v ureditev stanja na področju zdravstvene dejavnosti in med drugim prinašajo konkurenčne prepovedi zdravnikom, ki ne morejo brez omejitev opravljati iste dejavnosti v javnem in zasebnem sektorju. Hkrati pa je namen motivirati zdravstvene delavce, da ostanejo v javnih zdravstvenih zavodih in tudi opravijo dodatno delo. Zakon s tega vidika, kot je menila, predvideva številne spodbude.

Ob tem novela uvaja tudi druge novosti, kot so zdravstvene regije, obveznost delodajalcev, da pošiljajo dokumentacijo v enotni dokumentacijski sistem, ter druge rešitve, ki so bile po prepričanju ministrice sprejete z namenom bolj kakovostne obravnave v zdravstvenem sistemu.

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti prinaša novo razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. FOTO: Leon Vidic/Delo

Prvotne omejitve zrahljali

V prvotnih osnutkih predloga novele je bilo sicer predvideno, da bi bilo sodelovanje zdravnikov s čistimi zasebniki povsem prepovedano, kar je zdravstveno stroko močno razburilo, pozneje pa so na resornem ministrstvu omejitve zrahljali.

Kot je predvidevala različica, ki jo je decembra lani podprl vladni strateški svet za zdravstvo, bi pri čistih zasebnikih lahko delali vsi javni zdravstveni delavci. Pogoj pa je, da morajo biti v javnem zdravstvenem zavodu zaposleni za najmanj 40 odstotkov delovnega časa, z zasebniki pa bi morali imeti sklenjeno pogodbo za krajši delovni čas do 60 odstotkov. Poleg tega zaposleni ne bo smel odklanjati nadur oziroma obsega programa, ki je predpisan za javni zdravstveni zavod.

Obveljalo pa je, da omejitve zdaj ne veljajo za zdravnike primarije in zdravnike, ki opravljajo posebne zdravstvene storitve po določilih ministra za zdravje. »Gre za vrhunske strokovnjake, ki uvajajo nove metode zdravljenja. A gre za člen, ki ga nameravamo dodatno definirati, ne pa tudi razširiti,« je izpostavila ministrica.

Sindikati zakon podprli

Da bodo predlagane spremembe, ki jih prinaša novela, učinkovito spremenile zdajšnje neustrezno stanje, menijo tudi sindikati. Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije je pogajanja v okviru ekonomsko-socialnega sveta ocenila celo kot zgledna. Glede neusklajenih členov pa je izpostavila vprašanje, kako bo koncesionar lahko razpolagal z dobičkom v delu, ki se tiče javne službe. »Menimo, da s tem ne more prosto razpolagati, pač pa ga mora nameniti za investicije v opremo in usposabljanje zaposlenih,« je dejala.

Ministrica je dodala, da je neusklajeno tudi vprašanje cen samoplačniških storitev, v katere lahko ob izrednih razmerah poseže vlada. Gre za primere, ko je ogroženo javno zdravje ali pa bi lahko nastala resna zdravstvena škoda. »Sindikati zagovarjajo omejitev na 150 odstotkov cene, ki jo določi ZZZS, delodajalci pa zagovarjajo večjo fleksibilnost in bolj jasno definiranje izrednih okoliščin,« je pojasnila. Neusklajen je tudi člen, ki zdravstvenim delavcem omogoča več dodatnega dela v javnih zdravstvenih zavodih preko manj obdavčenih podjemnih pogodb.

Zdravniška zbornica načeloma proti

»Določilo, da lahko samo primarij opravlja tržno dejavnost, je preozko, saj v Sloveniji številni zdravniki izpolnjujejo pogoje za ta naziv. To bo potegnilo za seboj veliko administrativnega dela, da bodo ta pogoj tudi formalno izpolnili,« je dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Po njenem bi bilo bolje to definirati vsebinsko, z izkušnjami, trajanjem dela in podobnim, predvsem pa s tem, kakšne storitve za ljudi so kot tržna dejavnost potrebne.

Opozorila je tudi, da bi lahko prišlo do težav, če na trgu po novem ne bodo več dostopne določene zdravstvene storitve, ki so do zdaj bile. »Načelno takemu določilu nasprotujemo, ker gre za svobodo dela in na drugi strani potrebo ljudi,« je povedala. Dodala je tudi, da je pri tem nerazumljivo, da predlog kot izjemo omenja tudi tiste zdravnike, ki vpeljujejo nove metode zdravljenja. »Na tržnem področju se navadno ne vpeljuje novih metod zdravljenja oziroma to velja le v manjši meri, denimo, pri estetski kirurgiji,« je opozorila. Pojasnila je, da strokovnjaki v javnem sektorju oziroma v bolnišnicah ali kliničnem centru praviloma opravljajo zapletene zdravstvene posege, medtem ko zunaj tega opravljajo tudi manj zahtevno tržno dejavnost, ki jo ljudje potrebujejo. Po njeni oceni tveganje, da bi ti strokovnjaki odhajali v zasebništvo še vedno v manjši meri ostaja. Izpostavila pa je, da je načrtovana ureditev v primerjavi s tistim, kar je določal prvi osnutek, bistveno bolj premišljena. Prepričana je tudi, da se zakon ne ukvarja s skrajševanjem čakalnih dob.