Upor kmetov in strokovne usmeritve

Slovenija je naravni biser Evrope, kjer prevladujejo gore z bogatimi gozdovi, ki jih prepleta mnogo rek in še več potokov, pa tudi veliko lepih jezer imamo. Pomurje je bogato s toplicami, mineralnimi vrelci in vinogradi; Primorje s sončno in vetrno klimo, tudi z vinogradi in morjem; gorati Gorenjska in Koroška ponujata les, divjad in turizem; Dolenjska je bogata s toplicami in cvičkom ... Le kaj bi naštevali, saj ne pridemo do konca. To je naravna danost. Že naš prvi pesnik V. Vodnik je pred dvesto leti zapisal: Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega naj prava ...

Tudi danes moramo reči: Slovenci, pamet v roke! Kmetje, ozrite se okoli sebe in poglejte, kakšne so najboljše možnosti v vašem okolju. Ne posnemajte ameriških farmarjev, ker je Slovenija premajhna za take avanture. Specializirajte se v kakovosti. Španci so preplavili Evropo s svojo obsežno vrtno proizvodnjo, pridelano na pokritih površinah z namakalnimi sistemi ... Tudi mi imamo že nekaj uspešnih »prvih lastovk« podobne vrste. Poslušajte stroko, in ne politike. Naloga politike pa je, da se tudi posvetuje s stroko in dolgoročno usmerja kmetijsko proizvodnjo tako, da bo zagotavljala ravnovesje med naravo in proizvodnjo. V ravnovesju morata biti tudi populacija divjadi in kmetijska dejavnost. Kaj se nam dogaja? Divjadi je preveč, od jelenov do medvedov in prašičev, mi pa uvažamo manj kakovostno meso. Naravovarstveniki naj ne posnemajo le lajajočih kužkov, ampak naj se povežejo s stroko in skupno z njo svetujejo politiki.

Kaj je trenutno najpomembnejše za razvoj kmetijstva? Voda! Voda! Voda! Pojavljajo se sušna obdobja s požari in neurja z nalivi. Nujno in pospešeno je treba graditi zadrževalnike vode vseh velikosti in vseh oblik. Naj velja ekološko načelo proizvodnje: več vode in manj umetnih gnojil. V proizvodnji mesa se moramo vprašati, zakaj zanemarjamo ribištvo, tako morsko kot sladkovodno. Govedoreji in sadjarstvu je treba dati prostor v hribovitejših predelih, v dolinah pa prostor vsem donosnejšim panogam.

Še enkrat – pamet v roke! Razmišljati moramo, se poslušati in razumeti. Brez špekulacij, brez malomarnosti in brez administrativnih ovir. Pošteno in delovno. Stroka naj prevzame kmetijsko politiko, kmetje pa naj ne bodo ne črni in ne rdeči, temveč samo slovenski ljubitelji domače zemlje, tako ekološko kot gospodarsko.

Politika naj razmisli, kako gospodari z našim največjim bogastvom, z gozdovi in lesom. Les je treba predelovati doma, z gozdovi pa gospodariti v skrbi za trajnost in kakovost.

Ljubitelji Slovenije! Dodajte k temu mozaiku še svoj dragoceni kamenček, da bo vsem prebivalcem Slovenije lepše.