UKC in dobičkonosni nesmisli ZZZS

Prof. dr. Alojz Ihan je v svoji kolumni z naslovom UKC in dobičkonosni nesmisli ZZZS (Delo, 7. februarja, stran 7, na delo.si z naslovom Večdesetmilijonske izgube so dober monitor patološkega dogajanja v zdravstvu) za slabo finančno poslovanje nekaterih bolnišnic v letu 2024 in zastarelost sistema SPP (plačevanje akutnih bolnišničnih obravnav) povsem neutemeljeno okrivil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Vse javne bolnišnice so v letu 2024 v akutni bolnišnični obravnavi (ABO) izvedle 5008 manj operacij in posegov (1,5 odstotka manj) kot leta 2023, v primerjavi s predcovidnim letom 2019 pa celo 10.747 manj operacij in posegov (3,2 odstotka manj), čeprav se je število zaposlenih v bolnišnicah do danes povečalo za več kot 1500 v primerjavi z letom 2019. Bolnišnice bi v letu 2024 finančno poslovale pozitivno, če bi v dobro pacientov in skrajšanja čakalnih dob izpolnile pogodbeno dogovorjeni program z ZZZS ter ga presegle tam, kjer plačamo program količinsko neomejeno (po dejanski realizaciji), kar je določeno v 178. členu vladne uredbe iz leta 2024. UKC Ljubljana (UKC LJ) bi prejel dodatnih 33 milijonov evrov, če bi lani v celoti izpolnil vsaj program ABO (njihova realizacija je bila le 95,5 odstotka) in presegel program na področjih, ki so plačana količinsko neomejeno (tudi številni ambulantni programi).

Neresnični in absurdni so tudi očitki, da je ZZZS kriv za zastarel sistem SPP (plačevanje ABO). Ta sistem je pred dvajsetimi leti prevzelo iz Avstralije in uvedlo ministrstvo za zdravje (MZ), ki ni nikoli uvedlo cen, ki bi temeljile na slovenskih stroških, niti ni preneslo skrbništva na ZZZS. Zato je ZZZS leta 2018 na lastno pobudo začel izvajati nacionalni projekt in si že šest let zelo aktivno prizadeva za posodobitve, katerih nujna podlaga je celovita analiza stroškov pri izvajalcih. Pri tem je ključna podpora MZ in vlade, da novosti vključi v vladno uredbo. Poveden je primer prenove iz leta 2020, ko ministrstvo za zdravje ni podprlo takratnega predloga ZZZS, zato novosti ni vključilo v splošni dogovor za pogodbeno leto 2020 in je bil s sklepom vlade zavrnjen. ZZZS je leta 2024 v sodelovanju z enajstimi slovenskimi bolnišnicami ter vrhunskim nemškim ekspertom pripravil novo nacionalno stroškovno analizo za prenovo sistema SPP, regulatorju je zavod pripravil več simulacij za njegovo lažjo odločitev ter MZ že predlagal, naj prenovo vključi v vladno uredbo za leto 2025. Uvedba novih realnih slovenskih cen, ki temeljijo na slovenskih stroških, predstavlja spodbudo slovenskim bolnišnicam, da bi izboljšale svoje upravljanje in aktivneje obvladovale odhodke ter povečevale prihodke z boljšo realizacijo programov. Sprenevedanje in zavajanje prof. dr. Ihana, kot da o tem projektu nič ne ve, je nesprejemljivo, saj je bil kot član zdravstvenega sveta o tem seznanjen na 16. seji 17. januarja 2024.

Bolnišnice bi v letu 2024 finančno poslovale pozitivno, če bi izpolnile pogodbeno dogovorjeni program z ZZZS ter ga presegle tam, kjer plača program količinsko neomejeno. FOTO: Blažž Samec

Prof. dr. Ihan očita tudi nezadostno financiranje terciarnih storitev (najbolj zahtevnih bolnišničnih zdravljenj), čeprav oba klinična centra nista še nikoli pripravila seznama terciarnih storitev, kaj šele stroškovne analize zanje. To je naloga, ki je ZZZS ne more opraviti sam in nas čaka po prenovi sistema SPP. Ker pa prof. dr. Ihan in UKC LJ zavajajoče izpostavljata, da UKC LJ obravnava najtežje bolnike, navajamo dejstvo, da ima prav UKC LJ med javnimi bolnišnicami največji delež enodnevnih obravnav (kar 30 odstotkov), ki niso najtežji primeri. Kljub temu so te enodnevne obravnave po sedanji ureditvi plačane v UKC LJ po 38 odstotkov višji terciarni ceni, ki velja za vse njihove obravnave in torej ne samo za »najtežje«. Za terciar II, torej zaradi najvišje zahtevnosti obravnavanih pacientov, tako UKC LJ na podlagi vladne uredbe prejme letno 92 milijonov evrov.

Za oblikovanje realnih cen zdravstvenih storitev ZZZS potrebuje podatke o stroških po storitvi oziroma po pacientu (stroški dela, materiala …), kar morajo zagotoviti vsi izvajalci zdravstvenih storitev. Prav tako v medicinski stroki in prof. dr. Ihan, ki že nekaj let promovira potrebo po vzpostavitvi evidence nacionalnih kliničnih smernic in priporočil za medicinske obravnave in evidence indikacij za uvrščanje pacientov na čakalne sezname, tega še vedno niso pripravili, čeprav so neindicirane napotitve eden ključnih razlogov za dolge čakalne dobe. Ključno je tudi vzpostaviti ustrezno upravljanje mreže javne zdravstvene službe na podlagi potreb prebivalcev ter standardov varnosti in kakovosti obravnav, kar pomeni tudi specializacijo bolnišnic in njihovo učinkovito upravljanje.

Pozitivno poslovanje ZZZS v letu 2024 je izključno posledica dejstva, da so bili odhodki za zdravila in odhodki za zdravstvene storitve nižji od načrtovanih, ker so izvajalci izvedli manj storitev od načrtovanih (neustrezna organizacija dela zaradi stavke in nižja realizacija opravljenih storitev) ter ker izvajalci niso vzpostavili vseh dodeljenih in načrtovanih dodatnih programov (nezagotavljanje kadra in neustrezna organizacija dela). ZZZS že peto leto zapored ne uspe z izvornimi viri (prispevki zavarovancev in delodajalcev) zagotoviti uravnoteženega finančnega poslovanja, in sicer predvsem zaradi poviševanja odhodkov zaradi dvigov plač v zdravstvu. Lanski presežek ZZZS pomeni le, da bo transfer iz državnega proračuna, ki zagotavlja, da ZZZS posluje uravnoteženo, leta 2025 manjši od načrtovanega (za leto 2025 je načrtovan že v višini do 420 milijonov evrov oziroma sedem odstotkov načrtovanih prihodkov ZZZS).

Zavajajoče in žaljive navedbe prof. dr. Ihana so skrajno škodljive za razumevanje našega zdravstvenega sistema ter jih odločno zavračamo in se javno sprašujemo, kaj je njihov resnični namen.

Damjan Kos, Sektor za informiranje in odnose z javnostmi, ZZZS