Skoki na smučeh v genskem zapisu Slovencev

Izjemni tekmovalni uspehi slovenskih smučarskih skakalcev in skakalk so plod identitete slovenskega značaja, ugodnih naravnih in klimatskih pogojev, sistematičnega dela generacij smučarskih zanesenjakov, delavcev, športnikov in športnic ter njihovih trenerjev.

Zgodovinski spomin:

Žiga Herberstein v knjigi Moskovski zapisi že leta 1549 omenja smučanje kot zimsko rekreacijsko in pohodniško dejavnost. Smučanje na Blokah omenja tudi J. V. Valvasor v knjigi Slava vojvodine Kranjske leta 1689. S smučarsko turno aktivnostjo so se ukvarjali tudi člani Turistovskega kluba Skala, ustanovljenega leta 1920.

Že več kot 40 let pred tem je bila leta 1879 v kraju Huseby na Norveškem zgrajena prva smučarska skakalnica na svetu. Slovenci smo Norvežanom sledili leta 1920, ko je bila pod sankališčem v Bohinjski Bistrici zgrajena tako imenovana Žižkova skakalnica, ki je dovoljevala skoke do 15 metrov. Na državnem prvenstvu leta 1921 je Jože Pogačar na njej skočil kar 14 metrov!

Nekaj let kasneje je bila na Poljah v Bohinju zgrajena »Hansenova« 50-metrska skakalnica, na kateri je v začetku 30. let domačinka Spotikova Anica (Anica Stele) skočila kar 25 metrov! Norvežan inž. Torleif Tunold Hanssen je bil v tistem času med drugim tudi trener slovenskih smučarskih skakalcev.

V letih 1930/1931 je arh. Ivan Vurnik projektiral v Zaki na Bledu prvi snežni stadion v Sloveniji, iztek smučarske skakalnice je bil kar v areni atletskega stadiona. Z idejo o izgradnji »snežnega stadiona« v Planici se je ukvarjal tudi Stanko Bloudek leta 1939.

Že leta 1932 so domačini iz Rateč začeli izgradnjo »mladinskih« smučarskih skakalnic nasproti železniške postaje. Omenjene športne naprave so predstavljale »uvod« v izgradnjo bodočega smučarskega središča v Planici leta 1934 s prvo Bloudek-Rožmanovo skakalnico. Omenjena »mamutska« skakalnica je dovoljevala skoke do 100 metrov.

Prva smučarska vzpenjača je bila po Bloudkovih načrtih izvedena že leta 1939 na plazu pod Ciprnikom. Omenjeni objekt bi moral biti zaščiten kot del narodove tehnične dediščine!

Že leta 1912 je bil v Tivoliju v Ljubljani pod vodstvom Rudolfa Badjure organiziran eden prvih tečajev smučanja pri nas. Omenjena dejavnost se je izvajala tudi po odprtju Doma Ilirije v Planici od leta 1931 dalje. Smučarske tečaje sta vodila brata Janša, eden izmed njunih tečajnikov je bil tudi prestolonaslednik Petar Karađorđević.

S smučarskimi skoki sta se med drugim ukvarjala pred I. svetovno vojno tudi izumitelj z Bleda Peter Florjančič, po II. svetovni vojni pa tudi glasbenik Slavko Avsenik. Smučarski skakalec in športni zanesenjak Albin Novšak pa je pred OI v Garmisch-Partenkirchnu leta 1936 blizu svoje domačije izdelal smučarsko skakalnico iz slame, predhodnico današnjih plastičnih skakalnic.

Stanko Bloudek si je znanstvene in praktične izkušnje pri gradnji smučarskih skakalnic izmenjeval z dr. Reinhardom Straumannom in Heinijem Klopferjem. Foto Marko Feist/Slovenske novice

Planica prevzame primat v smučarskih skokih in poletih:

Že leta 1936 je Avstrijec Sepp Bradl - Buwi v Planici skočil kot prvi preko 100 metrov – 101,5 m!

V obdobju do druge svetovne vojne so razen Slovencev v smučarskih skokih bili uspešni tudi Norvežani, Nemci in Avstrijci. Slovenci so se izkazali tudi kot uspešni organizatorji številnih tekmovanj v smučarskih skokih, saj so razen vsem znanega Stanka Bloudka pri tem sodelovali tudi »planiški aristokrati«, kot na primer Joso Gorec, Stane Pelan, Danilo Dougan, Bogo Šramel, Rado Hribar idr. ter zvesti »planiški delavci«, kot na primer Janez Kerštajn, Albin Novšak, Stane Lipar idr.

Med slovenskimi tekmovalci iz omenjenega obdobja so bili posebej uspešni Albin Novšak, Rudi Finžgar, Bogo Šramel, Gregor Klančnik idr.

Stanko Bloudek si je znanstvene in praktične izkušnje pri gradnji smučarskih skakalnic izmenjeval z dr. Reinhardom Straumannom in Heinijem Klopferjem.

V vplivnem območju Ljubljane so bile zgrajene smučarske skakalnice na Mostecu in na Rakovniku (1932), nekaj kasneje tudi v Guncljah (1936).

Zanimiv je zlasti podatek, da je bilo po popisu športnih objektov in vadišč leta 1938 razen vadišč za odbojko v Sloveniji največ smučarskih skakalnic! Vsekakor je omenjena razširjenost tovrstnih objektov bistveno vplivala tudi na razširjenost in kvaliteto omenjene športne zvrsti tudi po drugi svetovni vojni.

Gospod Joso Gorec ima velike zasluge pri uveljavitvi Planice in smučarskih skokov in poletov v mednarodnem prostoru. Objekti v Planici so se stalno dopolnjevali in sčasoma tudi modernizirali, zlasti z izgradnjo letalnice bratov Gorišek leta 1972.

V Ljubljani je bila na Galetovem v Šiški zgrajena 70-metrska smučarska skakalnica leta 1952, žal kasneje podrta. Ob številni publiki sta bili na njej organizirani kar dve tekmovanji za pokal Kongsberg.

V času po drugi svetovni vojni so se zlasti uveljavili smučarski skakalci iz tako imenovanega SV dela Slovenije: Janez Polda, Rudi Finžgar, Jože Langus, Borut Pečar idr. ter Peter Eržen, Jože Šlibar, Bine Rogelj, Primož Ulaga, Jurij Tepeš in drugi iz osrednje Slovenije.

Jože Šlibar je prvi slovenski svetovni rekorder v poletih: 141 metrov na poletih leta 1961 v Oberstdorfu.

Mreža smučarskih skakalnic v Sloveniji: zanimiva in zelo sporočilna je bila okoliščina, da je bilo v arhivu FŠ najdeno kar 60 skakalnic, ki jih je projektiral Stanko Bloudek, in 20 projektov njihovih dodelav in prenov. V zadnjih letih je le še 22 delujočih smučarskih skakalnic oz. smučarskih središč, 16 potrebnih obnove in 19 uničenih ali neuporabnih, skratka, aktivnih in delujočih le okoli 40 odstotkov. Omenjeno je verjetno posledica poslabšanih klimatskih razmer in koncentracije smučarskih skakalnic v severnem in severozahodnem delu Slovenije (NC Planica, Kranj, Mislinja).

V Evropi je zlasti opazen trend uveljavitve smučarskih skokov tudi za ženske. Z izgradnjo prej omenjenih objektov so dobili tekmovalci in tekmovalke bistveno boljše pogoje za izvajanje trenažnih procesov in s tem povezanih tudi športnih uspehov. Vse zgoraj omenjeno, vključno z zgodovinskim razvojem te za Slovence pomembne športne zvrsti, pa je nedvomno prispevalo tudi k izjemnemu uspehu smučarskih skakalcev in skakalk na letošnjih olimpijskih igrah na Kitajskem.