V Nordijskem centru v Planici so slovesno zagnali človeško centrifugo, posebno napravo, v kateri človek leži, nanj pa vrtenje ustvari pritisk do 2,5 gravitacije (G). Planiški laboratorij je z novo raziskovalno opremo postal ena izmed le treh ustanov, v katerih bo Evropska vesoljska agencija (Esa) iskala odgovore na vprašanje, ali bi bilo s takšno napravo smiselno opremiti vesoljska plovila in habitate na Luni in Marsu.
»Preučiti želimo, kako bi lahko centrifugo uporabljali za preprečevanje tegob, s katerimi se soočijo astronavti v življenju v vesolju,« je poudaril prof. dr.
Igor Mekjavić, vodja Laboratorija za gravitacijsko fiziologijo Instituta Jožef Stefan. Po prvih poskusnih raziskavah pred dvajsetimi leti, vzpostavitvi višinske sobe v hotelu v Planici leta 2007 in posebni podpori Evropske vesoljske agencije za raziskave vplivov hipoksije na procese adaptacije na breztežnost v letu 2011 tako raziskovalno delo na področju vesoljske fiziologije doživlja nov mejnik. S centrifugo bodo dosedanje raziskave še nadgradil, saj bo prispevala k ohranjanju zdravja in dobrega počutja astronavtov med prihodnjimi misijami v vesolje in ljudi na Zemlji.
FOTO: Katja Bidovec in Arne Hodalič
»To je manjša mehanična roka, ki se vrti do 40 kilometrov na uro, pri čemer se na različnih delih telesa ustvarja različno velika sila. Nas še posebej zanimajo izgubljanje mišične in kostne mase v nogah ter vpliv na srčno-žilni sistem. Med vrtenjem bo lahko preučevani delal tudi počepe. Centrifuga je posebna, ker ima tudi vibracijsko ploščo in ta vibracijska vadba bi lahko pripomogla k preprečevanju izgube kostne mase,« je pojasnil slovenski strokovnjak. Dodal je, da lahko na centrifugo dodajajo še številne druge senzorje, s čimer bi lahko raziskave le še razširili.
Planiški laboratorij se tako postavlja ob bok Esinim laboratorijem v Toulousu v Franciji in Kölnu v Nemčiji. Slovesnega odprtja se je tako udeležil tudi generalni direktor Evropske vesoljske agencije dr.
Josef Aschbacher: »Gre za zelo pomembno pridobitev, tu se izvajajo tudi raziskave pri hipoksiji. Za prihodnje odprave je zelo pomembno poznati različne vidike vpliva mikrogravitacije na človeško telo. Tudi Evropa si do konca desetletja želi na Luno poslati astronavta.«
Pri vseh raziskavah bo planiški laboratorij sodeloval tudi z drugimi Esinimi laboratoriji in s še več manjšimi, nadaljuje Mekjavić. »Z Eso imamo dogovor, da bomo v športnem centru raziskovali vplive hipoksije, preiskovance bodo v poskusu vsak dan vozili še v centrifugo. S takšno dnevno vadbo bomo opazovali vpliv na telo.« V Planico bodo v prihodnjih letih lahko na urjenje hodili tudi kandidati za astronavte.
FOTO: Katja Bidovec in Arne Hodalič
Vsekakor pa so vse te raziskave pomembne tudi za širšo skupnost. Mekjavić je omenil posledice vse bolj sedečega in neaktivnega življenja, hkrati pa bi lahko takšne raziskave pomenile pomembna spoznanja v rehabilitacijah po dolgotrajnih boleznih, kjer so prizadeta pljuča, telo pa je več mesecev neaktivno v ležečem položaju.
Pridobitve se je razveselil tudi direktor Nordijskega centra Planica dr.
Franci Petek, ki je poudaril, da so v centru predani stalnemu razvoju, vse zato, da postanejo eden najboljših športnih centrov na svetu. »V Nordijskem centru smo zelo ponosni, da smo lahko del te zgodbe. Kdo ve, morda bodo prav spoznanja iz 'planiškega' Esinega laboratorija nekoč omogočila življenje ljudi v drugih sferah vesolja!«
Slovenija uspešna vesoljska država
Aschbacher je bil nad Planico navdušen, pa tudi nad Slovenijo. »Slovenija je mlada, dinamična in močna vesoljska nacija. Od leta 2016 je vaša država pridružena članica Ese in sodeluje pri številnih projektih oziroma raziskavah vplivov vesolja na človeško telo pa tudi pri opazovanju Zemlje. V orbiti imate dva satelita, Trisat in Nemo HD. Ta je poseben, ker snema površje in izdeluje videoposnetke, ki sem si jih tudi ogledal in so zelo kakovostni, tehnologija pa je uporabna za prihodnje projekte. Tu so še podjetja za obdelavo satelitskih podatkov, omenil bi, denimo, Sinergise, s katerim Esa sodeluje že vrsto let,« je še povedal generalni direktor Ese, ki je bil tokrat prvič v Sloveniji.
Komentarji