Razpolaganje z javnim prostorom

Rutina postaja, da v Ljubljani snemajo reklame. Snemalnim ekipam redarji pripravijo teren tako, da zaprejo parkirne pasove, kjerkoli se komu zahoče, najpogosteje v centru, kjer je število razpoložljivih uličnih parkirnih mest že tako kritično. Ulični prostor uzurpirajo tudi dvakrat na teden, dan pred snemanjem in naslednji dan. Vedno več prostora potrebujejo, nazadnje je bil zaprt kare od Puhove do Tomšičeve ulice.

Občinski oddelek za gospodarske dejavnosti in promet daje soglasja za snemanja. Za uporabo javnega prostora zaračunava najemnino in jo nalaga v mestni proračun.

Posledice zapor čutijo vozniki z opravki v mestu, še bolj smo prizadeti prebivalci z avtomobili brez garaž, vendar s kupljenimi letnimi dovolilnicami. Ko protestiramo ali predlagamo rešitve, smo birokratsko hladno zavrnjeni, češ, občina ni dolžna zagotavljati parkiranja na cesti. Cinično in arogantno za javno službo. Vprašljivo z vidika komplementarne opremljenosti mesta. Uprava Mestne občine Ljubljana (MOL) pa si prek oddelka za gospodarske dejavnosti in promet dovoli javni ulični prostor (naš prostor!) prodajati boljšim ponudnikom, meščane – voznike pa vsakič znova nagnati z »izginite od tod«!

Ta praksa ni samo žaljiva, je tudi škodljiva za mesto. Poslabšuje privlačnost centra (razen turistom). Posredno stimulira trgovske komplekse na obrobju. S tem povezanih obremenitev prometa uprava »ne vidi« (= ne prizna). Kolikor mi je znano, je v metropolah sveta zasedba javne infrastrukture skrajno omejena, dovoljena izjemoma po strokovnih kriterijih s konsenzom predstavniškega telesa. V Ljubljani je drugače, mestna uprava gre »animatorjem potrošništva« kadarkoli servilno na roke.

Ko občina razpolaga z mestnim prostorom kot njenim lastnim, zlorablja oblast. Ali se bomo morali meščani, da upravo spomnimo na omejene pristojnosti, naposled obrniti na odvetniško pisarno?