Razmišljanje malega državljana o obrambi Slovenije

Ob investicijah v obrambo države razmišljam: da, kupili smo oklepna vozila za pehoto, vsekakor potrebna oprema za vojake, ki se borijo proti sovražniku na terenu, ko je sovražnik že na naših tleh ... A dandanašnja vojna se odvija bolj v zraku, kot vidimo vsak dan, ko poročajo o Palestini in Ukrajini.

Vojna se odvija v zraku, vojaki napadajo z droni, z brezpilotnimi letalniki, pa tudi z borbenimi letali. Rušijo vse naravnost in počez ter spreminjajo deželo v puščavo betonskih razvalin. Za obrambo proti zračnim napadom potrebujemo močno protiletalsko obrambo, ki bo napadalce prestregla v zraku, preden prilete na naš teritorij. Se pravi, da bi morali našo obrambo opremiti z mobilnimi izstrelišči raket in brezpilotnikov na vseh kritičnih točkah ob meji in ob velikih infrastrukturnih objektih, kot so elektrarne in vodna zajetja. Rakete morajo biti inteligentne in morajo same izbrati v zraku cilje, ki so najnevarnejši.

No, verjetnost vojaškega napada je, recimo, zmerna, a to se lahko hitro spremeni. Grozi pa nam »napad« narave, ki je skoraj gotov, stoodstoten. Ali se kaj pripravljamo na obrambo proti ujmam, ki se bodo zanesljivo zgodile? Ali gradimo zbiralnike vode za obdobje suše, za zalivanje polj in sadovnjakov? Ali urejujemo vodotoke, tako da vode ne bodo poplavljale in rušile objekte ob njih? Ja, po poplavah na Koroškem smo se zagnali v urejanje vodotokov, potem pa je ta zagnanost nekako splahnela. Ali se na obali pripravljamo na višjo gladino morja, ki bo, verjemite, da bo? Na pomoč dobrih sosedov se ni zanašati, tudi oni sami bodo imeli probleme s »sovražno« naravo.

Dajmo, streznimo se, opremimo se za obrambo Slovenije in ne prijateljev Nata.