V nadaljevanju preberite:

Ekstremni vremenski dogodki, ki so povezani s podnebnimi spremembami, se pojavljajo že tako pogosto, da ogrožajo mir in varnost. Obenem pa vojne pospešujejo podnebne spremembe. Dogodkov na Bližnjem vzhodu ali v Sudanu ne moremo razumeti, če v enačbo ne vključimo podnebnih sprememb in vodnih virov. Smiljana Knez je bila jeseni 2022 imenovana za posebno odposlanko za podnebno diplomacijo. Pred kratkim je sicer posle predala Kseniji Škrilec, ker je postala veleposlanica na Filipinih. Tanja Miškova pa je od jeseni 2022 posebna odposlanka za vodno diplomacijo.

Ali je to, da ima Slovenija posebni odposlanki za podnebno in vodno diplomacijo, uspeh sam po sebi in znak, da država ti temi obravnava resno?

Smiljana Knez (SK): Vsekakor. Dejstvo je sicer, da je Slovenija že pred vzpostavitvijo položaja posebnih odposlank za podnebno in vodno diplomacijo veliko delala v zeleni diplomaciji. Smo med ustanovnimi članicami t. i. zelene skupine manjših držav z vseh celin, ki v ospredje postavljajo skrb za okolje. Od začetka smo v skupini držav, ki je spodbujala mednarodno priznanje in uveljavljanje pravice do zdravega, čistega in trajnostnega okolja. Zelo veliko je bilo narejenega tudi v vodni diplomaciji.

Oblikovanje položajev podnebne in vodne odposlanke pa je še dodaten signal, da je to tudi politično pomembna tema, ki se uveljavlja v različnih segmentih zunanje politike oziroma diplomacije. Ne gre za to, da imamo dve odposlanki in konec, ampak se mora to področje dela uveljavljati tudi v razvojnem sodelovanju, gospodarski diplomaciji, varnostni politiki, v vsem, kar počnemo.

Tanja Miškova (TM): Posebnih odposlancev za podnebje je več, odposlancev za vodo pa zelo malo. Štiri ali pet vsega skupaj, kar je pomemben političen signal, kje so naše prioritete.