Predsednica »malce razočarana« nad mirovniki ... Kaj pa oni nad njo? (2)

Delo je 15. januarja na sedmi strani objavilo pismo Aurelija Jurija z zgornjim naslovom.

Kot »navaden« državljan razumem demokracijo in politiko tako, da državljani na volitvah in referendumih izvolimo predstavnike ljudstva tako v domačih kot mednarodnih institucijah in odločimo, kam in v katere mednarodne organizacije se bomo vključili.

Slovenci smo se z referendumi odločili za samostojnost in izstop iz SFR Jugoslavije, za priključitev Evropski uniji, Natu, Svetu Evrope, Evropskemu sodišču za človekove pravice, OVSE, Svetovni zdravstveni organizaciji, Evropski centralni banki ter številnim drugim institucijam, navsezadnje tudi Evropski vesoljski agenciji. Tako v domače kot tuje organizacije smo na volitvah izvolili slovenske predstavnike, izvolili smo poslance v državni zbor in državni svet. Državni zbor je imenoval predsednika vlade in ministre, v evropski parlament smo izvolili devet poslancev, vlada je predlagala komisarko, ki je dobila svoj resor v evropski komisiji.

Na volitvah smo izvolili tudi predsednico Republike Slovenije, ki je po naši ustavi tudi vrhovna poveljnica Slovenske vojske. Pozivanje predsednice republike, naj gre na pogovore k Vladimirju Putinu, bi jaz razumel kot soliranje Slovenije in pozivanje k rušenju stališč, zavez in enotnosti Evropske unije in evropskega parlamenta. Soliranje nekaterih predsednikov pri novoizvoljenem predsedniku ZDA in predsedniku Ruske federacije ne pripomore k reševanju zapletenih mednarodnih odnosov. Takšni solisti kličejo k razpadu Evropske unije, ki ima sicer pred sabo velike in težke izzive, a nam kljub temu že desetletja zagotavlja mir, kar je v primerjavi s preteklimi obdobji pravi čudež.

Slovenska vlada imenuje svoje veleposlanike, odpravnike poslov, delegate, sodnike, izvedence ter člane, ki zastopajo stališča Republike Slovenije, v vse države in mednarodne institucije, s katerimi imamo odnose na različnih ravneh.

Če slovenski mirovniki menijo, da bi Slovenija morala delovati drugače, morajo svoje ideje in zamisli predstaviti državljanom pred prihodnjimi volitvami v državni zbor (že prihodnje leto) ali ko bomo na volitvah glasovali o novem predsedniku ali predsednici Republike Slovenije. Zahtevati od sedanje oblasti drugačen pogled na zapletene mednarodne odnose z neverificiranimi zahtevami »manjše skupine« posameznikov ni v okviru pravnih standardov in sodobne demokratične družbe, četudi so to pobude gibanj civilne družbe.

Stališče mirovnikov je na nedavnih evropskih volitvah v okviru DeSusa predstavil dr. Uroš Lipušček in volivci smo mu za njegove (in njihove) ideje namenili zanemarljivo podporo.