Pokojninska blagajna: neupravičeno bogatenje države

Pred novo pokojninsko reformo, ki naj bi veljala od 20 do 30 let, znova opozarjam, da država še ni uredila vprašanja tistih delavcev, ki ne dosegajo 15 let delovne dobe in niso najmanj toliko let vplačevali prispevkov v pokojninski sklad. V Delovih pismih bralcev je bil 3. junija lani objavljen moj prispevek z naslovom »Razlaščenci« v ZPIZ: javni poziv državi in ministru za finance, v katerem pozivam pristojne ustanove, naj se vprašanje tistih delavcev, ki ne dosegajo 15 let delovne dobe, ustrezno uredi, saj jim država ne prizna pravic za vplačane prispevke.

Državi je mogoče očitati neupravičeno bogatenje na račun najšibkejših delavcev. Plačani prispevki so del bruto plače delavcev, so njihova lastnina. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v 5. členu navaja: »Pravice iz obveznega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega.« Očitno je, da to velja le za čas vplačevanja, ne pa za čas, ko niso izpolnjeni pogoji za upokojitev, saj država vplačane prispevke v teh primerih zadrži v svoji blagajni, zato ji je mogoče očitati neupravičeno bogatenje.

Naj odgovorne ponovno opomnim, da splošna deklaracija človekovih pravic zavezuje Republiko Slovenijo, da zagotovi vsem državljanom enake pravice, saj v 17. členu določa: »Vsakdo ima pravico do lastnine, sam in skupaj z drugimi, ter nikomur ne sme biti samovoljno odvzeta lastnina.« To naj bi veljalo tudi za Republiko Slovenijo.

Države, ki imajo to področje urejeno, uporabljajo dve obliki: natečena sredstva iz vplačanih prispevkov v realni vrednosti upravičencem vrnejo v enkratnem znesku ali jim odmerijo sorazmerni del pokojnine.

Odgovorne oblikovalce pokojninskega zakona, poslance in tudi predsednico države Republike Slovenije ponovno opominjam, da živimo v Evropi, in Slovenija je kot članica te skupnosti dolžna spoštovati in utrjevati pojme pravne države in demokracije v Evropi.