Štirideset let dela bo dovolj, meja starosti pa se bo višala

Štirideset let zavarovalne dobe bo dovolj za redno upokojitev, je Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, kot že večkrat v zadnjih mesecih, ponovil po neformalnem pogovoru s predstavniki sindikatov in delodajalcev o izhodiščih za pokojninsko reformo. Pot do uskladitve stališč pa bo najbrž še precej dolga.

Še pred ponovnim zagonom Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) v petek, 28. junija, so se predstavniki ministrstva za delo sestali s socialnima partnerjema glede priprave pokojninske reforme, s katero naj bi dosegli zaupanje v pokojninski sistem in dva razmeroma nasprotujoča si cilja – vzdržnost pokojninskega sistema in blaginjo upokojencev.

Snovalci si želijo, da bi jim uspelo pripraviti sistem za naslednjih 20 ali 30 let, zato bodo dali prednost vsebini pred roki, ki so si jih zastavili sami ali jim jih je kdo drug.

Po besedah Feketije denar iz načrta za okrevanje in odpornost ni ogrožen in ni časovnega pritiska. Če torej prenova ne bo zaključena do konca leta, »ne bomo ostali brez teh sredstev, vprašanje je samo, kdaj jih bomo dobili«. Je pa poudaril, da je princip pogajanj, da dokler ni dogovorjeno vse, ni dogovorjenega še nič. Na mizi bodo številni parametri.

Socialni partnerji so v svojih komentarjih še precej skopi. Pričakovano so predstavniki delodajalcev takoj izrazili nestrinjanje z izenačevanjem prispevnih stopenj – od leta 2026 bi se postopno, za odstotno točko na leto, zviševal delež delodajalcev in zniževal delojemalčev, tako da bi od leta 2030 vsak prispeval po 13 odstotkov, torej skupaj več od obstoječih 24,35 odstotka.

»Za dodatne odstotke nismo, se pa bomo pogovarjali,« je komentiral generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar. Kot je pred dnevi dejal že Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS, pa nimajo zadržkov do tega, da bi se starostna meja za tiste, ki ne izpolnjujejo pogoja 40 let zavarovalne dobe, premaknila s 65 na 67 let. »Zagotovo bo treba na nek način delati dlje časa, ker tudi kasneje vstopamo na trg dela,« je dejal Smrekar in dodal, da je za delodajalce pomemben tudi način prehoda iz dela v upokojitev ter da bi, kadar je volja na obeh straneh, delavec nadaljeval delo tudi po izpolnjenih pogojih.

Postopoma do starosti 62 let

Prvi starostni pogoj 60 let naj bi veljal do leta 2028, nato pa naj bi se začel postopoma zviševati po tri mesece, dokler ne bi leta 2035 dosegel 62 let.

Po besedah Aljoše Čeča, generalnega sekretarja sindikata Pergam, so za sindikate ključne dostojne pokojnine, cilj, od katerega je vse odvisno, pa dogovor o višini odmernega odstotka, pričakujejo 70 odstotkov od osnove za odmero pokojnine. Dvig odmernega odstotka s 63,5, kot velja zdaj, na 65,5 odstotka naj bi bila nekakšna kompenzacija za podaljšanje referenčnega obdobja s sedanjih 24 let na 40 let, z izvzemom najslabših petih.

Podaljševanje referenčnega obdobja je bilo eno od glavnih priporočil OECD in Evropske komisije v zadnji analizi našega pokojninskega sistema, vlada pa jim je v izhodiščih sledila tudi glede spremembe načina usklajevanja pokojnin, pri katerem naj ima inflacija večjo vlogo. Predlog, o katerem se bodo pogovarjali, je, da bi postopoma prešli iz formule 60 odstotkov rasti plač in 40 odstotkov inflacije na razmerje 20: 80 do leta 2033. Napoveduje se, kar je bilo prav tako v priporočilih, zvišanje zavarovalne osnove za samostojne podjetnike in, predvsem v funkciji poenostavitve, uveljavitev bruto sistema. Pokojninska reforma je na dnevnem redu ESS 12. julija.