»Razlaščenci« v ZPIZ: javni poziv državi in ministru za finance

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ) je delavce, ki plačujejo ali so plačevali prispevek za obvezno pokojninsko zavarovanje, razdelil na dve obliki delavcev: 1. na upravičence iz 27. člena ZPIZ, ki so ob izpolnitvi starostnega pogoja (sedaj 65 let, pred tem šteje 60 let za moške in 58 let za ženske) in pogoja delovne dobe (40 let) vsaj 15 let vplačevali v pokojninski sklad; 2. in na tiste delavce, ki tega pogoja ne izpolnjujejo, ker so v pokojninski sklad vplačevali manj kot 15 let – imenoval jih bom »razlaščenci«. (ZPIZ je izraz za te delavce opustil, ni jih imenoval.)

Plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so bili in so del bruto plače delavcev – torej so njihova lastnina.

Več kot očitno je, da je ZPIZ opuščena regulativa za delavce, ki sem jih poimenoval »razlaščenci«. S tem jim je država odvzela tudi pravico do pokojnine, kar je tudi v nasprotju s 5. členom zakona, ki navaja: »1. pravice iz obveznega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega; 2. pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo, razen dospelih neizplačanih zneskov pokojnin in drugih denarnih prejemkov v primerih, določenih s tem zakonom; 3. pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.

Zahteva, da se »razlaščencem« (torej delavcem, ki so v pokojninski sklad vplačevali manj kot 15 let) priznajo pravice, temelji tudi na splošni deklaraciji človekovih pravic, ker se je Republika Slovenija z objavo besedila zavezala, da zagotovi vsem državljanom enake pravice. V 17. členu namreč navaja: 1. Vsakdo ima pravico do lastnine, sam in skupaj z drugimi; 2. Nikomur ne sme biti samovoljno odvzeta lastnina.

Konvencija evropskega sodišča za človekove pravice (Council of Europe, 67075 Strasbourg) o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 13. členu navaja: »Pravica do učinkovitega pravnega sredstva: Vsakdo, čigar pravice in svoboščine, ki jih priznava ta konvencija, so kršene, ima pravico do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi, in to tudi, če je kršitev storila uradna oseba pri opravljanju uradne dolžnosti.«

Sprašujem se, ali se bo za dosego pravice treba obrniti na evropsko sodišče za človekove pravice, ali bo primer »razlastitve« pri omenjeni skupini delavcev obravnavalo javno tožilstvo, ki vsako storjeno odtujitev ali opustitev obravnava enako, če ni volja obeh udeleženk, in jih po uradni dolžnosti predlaga v postopek. Ali bo potrebnih nekaj deset tisoč tožb oškodovancev in oškodovank, da bi se ta krivica delavcem priznala?

Ministra za finance in državo javno pozivam, da v ZPIZ nemudoma, brez odlašanja in preden se začnejo sodni postopki, »razlaščencem« prizna, da so bila vplačana sredstva njihova lastnina, in ta pravica ne zastara. Ob izpolnitvi starostnega pogoja naj tudi za razlaščence ugotovi (tudi za nazaj), koliko sta posameznik in delodajalec vplačala v pokojninski sklad v letih, ko je imel razlaščenec sklenjeno delovno razmerje.

Države, ki imajo to področje urejeno, poznajo dve obliki: natečena sredstva v realni vrednosti (na način, kot velja za izračun pokojnine) vrnejo v enkratnem znesku ali odmerijo sorazmerni del pokojnine.

Živimo v Evropi in Slovenija je kot članica te skupnosti dolžna spoštovati in utrjevati pojme pravne države in demokracije v Evropi.