Upokojenci po novi reformi

V skupini upokojencev, ki smo bili upokojeni med letoma 2013 in 2022, že leta opozarjamo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter vlado, da smo diskriminirani tako v primerjavi z ženskami, ki so se upokojevale v istem obdobju, kot tudi z moškimi, ki se upokojujejo od leta 2023. Skoraj 70.000 nas je bilo, ko je krivica nastala, še živih je vedno manj – čas ni naš zaveznik. In očitno smo bili spregledani tudi pri pripravi nove pokojninske reforme!

Prek objav v medijih in v pismih odločevalcem v tej državi smo opozarjali na to, da je v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 kršena konvencija o človekovih pravicah – tudi po evropski direktivi 79/7 EGS, ki jo je Slovenija uvedla v svoj pravni red 23. junija 2006 (UL RS 3. 7. 2006), in navsezadnje po 14. členu Ustave RS, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo po spolu, veroizpovedi ... Nekateri smo bili upokojeni s 57,25-odstotnim odmernim odstotkom, drugi s 63,25-odstotnim – in to v istem obdobju! Poglejmo za primer zakonca brez otrok, oba učitelja, plačo sta imela enako, isto leto sta se upokojila: ona ima sto evrov višjo pokojnino, ker je imela kot ženska pravico do odmernega odstotka 63,25 odstotka, mož do 57,25 odstotka.

Danes znaša minimalna zajamčena pokojnina za polno delovno dobo 748 evrov. Tisti, ki niso dosegli polne delovne dobe, imajo pravico do varstvenega dodatka in tako lahko pridejo do zneska, ki je le nekaj deset evrov nižji. Tako tudi trditev, češ da različni odmerni odstotki pomenijo socialni korektiv, ne vzdrži resne presoje (npr. tekstilne delavke).

Evropska komisija je v svojem poročilu iz leta 2019 podvomila o dopustnosti ohranjanja razlike v odmernih odstotkih za moške in ženske, kar je takrat spodbudilo politike, da so konec leta 2019 sprejeli spremembe in dopolnitve ZPIZ-2 in začeli postopno izenačevanje pokojnin (odmernih odstotkov) moških in žensk. Niso pa tega storili za 70.000 upokojencev, ki smo bili upokojeni v obdobju od leta 2013 do leta 2022 – in so tako nadaljevali kršenje evropske direktive za nas, ne oziraje se na to, da bi morali v skladu z 8. členom direktive zakone in predpise uskladiti z direktivo.

Očitno je, da se bo to kršenje naših pravic nadaljevalo, ker nas minister Mesec ni omenil niti z besedo, ko je pojasnjeval, katere novosti prinaša že dolgo napovedana in pričakovana pokojninska reforma. FOTO: Dejan Javornik

Očitno je, da se bo to kršenje naših pravic nadaljevalo, ker nas minister Mesec ni omenil niti z besedo, ko je pojasnjeval, katere novosti prinaša že dolgo napovedana in pričakovana pokojninska reforma. Sicer pa se bojimo, da se bo tresla gora in se rodila miš. Prikrajšani upokojenci sicer vodimo pravne postopke za odpravo krivic, saj je več kot očitno, da je pravica na naši strani. Zato po tej poti ponovno pozivamo slovensko vlado in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da dokončno popravijo to krivico za veliko skupino moških upokojencev.

Trditve, da te krivice ni mogoče popraviti za nazaj, ne vzdržijo resne presoje, saj gre za petošolsko matematiko: to trditev zlasti zagovarja gen. direktor Zpiza g. Marjan Papež, kar razumemo, saj je njegov delodajalec država. V povprečju gre za deset odstotkov pokojnine, kar nam upokojencem veliko pomeni. Tistim, ki so nagrajeni z bogatimi bruseljskimi apanažami ali z dosmrtnimi delovnimi mesti, pokojnine pa so jim zgolj dodatek (beri žepnina), to ne pomeni dosti. Imen ne bova navajala, jih pa vsi poznamo.

Naj še opozoriva na dve veliki napaki slovenskih vlad, ki sta vodili v demontažo in osiromašenje slovenske pokojninske blagajne. Prva je bila umetno ustvarjenih sto tisoč upokojencev ob osamosvajanju Republike Slovenije zaradi gospodarskih in političnih razlogov. To bi bilo sicer rešljivo s prenosom družbenega premoženja na pokojninsko blagajno, kar pa se ni zgodilo, in zdaj obremenjuje državni proračun. Na to je že takrat opozarjal ugledni prof. dr. Ivan Ribnikar, a je bil preslišan, ker je bila privatizacija oz. tajkunizacija pred interesi upokojencev. Druga napaka pa je bila zmanjšanje prispevkov delodajalcev za pokojninsko blagajno za polovico (hkrati z začasnim davkom na izplačane plače, ki pa ga že dolgo ni več). S tem dejanjem je hotela vlada dr. Drnovška pisati »zgodbo o uspehu«, ki pa je zastala na pol poti. Tako se je zgodba o uspehu pisala tudi na plečih upokojencev.

Med devetimi članicami EU – s katerimi smo pred dvajsetimi leti skupaj pristopili k njeni širitvi – smo po napredku na zadnjem mestu, čeprav smo se EU pridružili z najboljšo popotnico od vseh. Eden od vzrokov je tudi sistemska korupcija, pa čedalje več mladih in tudi manj mladih, ki se ne zaposlijo, ampak obremenjujejo centre za socialno delo, češ da imamo evropske cene in slovenske plače (zato da se ne izplača delati).

Na Vladi Republike Slovenije je odgovornost, da od velikih besed in obljub končno preide tudi k dejanjem.