Vsako delo naj šteje, tudi nočno in ob nedeljah

Kadar običajni ljudje spimo, številne poklicne skupine – zdravniki, medicinske sestre, gasilci, piloti, vozniki, zaposleni na številki 112 – delajo, da imamo prebivalci vsak trenutek na voljo njihove storitve. Nekatere so nujne. Vendar se to delo ne všteva v pokojninsko dobo, poleg tega je bedenje ponoči za zdravje zelo škodljivo. Zdravnik Matija Žerdin je zato dal pobudo, da bi se tudi dežurstva in nočno delo štela v pokojninsko dobo.

Vsebina pobude

Ni logično, da nekdo opravi na mesec 250 ur dela namesto zakonsko predpisanih 176, nato pa se mu za pokojnino šteje samo 176 ur, meni Matija Žerdin. Pri tem se sklicuje na zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki dežurstev in nadurnega dela ne priznava v delovno dobo, čeprav gre za delo, ki ga je nujno treba opraviti, da država normalno deluje. Pobudo je poslal ministru za delo, družino in socialne zadeve Luki Mescu, od katerega pričakuje odgovor in tudi rešitev v pokojninski reformi, ki je pred vrati. Za pobudo je pripravljen zbrati 5000 podpisov tudi pri drugih sindikatih.

Po načelu »vsako delo šteje«, ki ga je država pred leti uvedla za študentsko delo, pričakujejo Mladi zdravniki Slovenije, ki so se že pridružili pobudi, da bo štelo vsako delo tudi za zaposlene, ne zgolj za študente. Tudi sindikat zaposlenih na ministrstvu za obrambo, kjer skrbijo za številko 112, je že napovedal, da bo pobudo podprl.

Nočno delo vir bolezni

Pri čezmernem delu gre tudi za velik delež nočnega dela, ki je za zdravje zelo škodljivo. Znanost je dokazala, da se zaradi dolgotrajno motenega nočnega spanja povečajo možnost za kardiovaskularne bolezni, kot sta možganska kap in srčni infarkt, ter presnovne bolezni, kot je diabetes. Številne raziskave so potrdile, da prinaša nočno delo povečano tveganje za raka na dojki, debelega črevesa in raka prostate. Na Danskem so že pred petnajstimi leti priznali odškodnino 40 medicinskim sestram, ki so po dolgoletnem delu v izmeni zbolele za rakom na dojki. Nespanje ali motnje nočnega ritma vodijo v demenco, kažejo raziskave.

»Spanja ponoči ne more nič nadomestiti,« je v intervjuju za Delo pred časom povedala zdravnica somnologinja Leja Dolenc Grošelj, ki se ukvarja z zdravljenjem motenj spanja v UKC Ljubljana. Za zdravje je bistvena usklajenost notranjega, cirkadianega ritma, ki smo ga pridobili v več milijonih let razvoja, z dnevom in nočjo. Notranjo biološko uro – torej spati ponoči in bedeti podnevi – je treba upoštevati, sicer zbolimo, je pojasnila. Po drugi strani mora nočni delavec po nočni izmeni nujno počivati, saj že ena sama neprespana noč povzroči, da so odzivi počasnejši, poruši se fina motorika, poslabšata se miselna sposobnost in spomin. »Človek se odziva enako, kot če bi imel v krvi gram alkohola na liter krvi,« je dejala Dolenc Grošljeva. Podobne težave imajo tudi tisti, ki slabo spijo. Na slab spanec vplivajo tudi mobilne naprave, v katere gledamo tik pred spanjem ali celo v postelji. »Splošno pravilo je, da dve uri pred spanjem ne uporabljamo mobilnih naprav. Ponoči moramo dobro spati,« je svetovala.

Kako bo torej pokojninska reforma odgovorila na izzive čezmernega in tudi nočnega dela?

Na slab spanec vplivajo tudi mobilne naprave, v katere gledamo tik pred spanjem ali celo v postelji. »Splošno pravilo je, da dve uri pred spanjem ne uporabljamo mobilnih naprav. Ponoči moramo dobro spati,« je svetovala. FOTO: Shutterstock

Pokojninska reforma je še skrivnost

Na ministrstvu za delo odgovarjajo, da pokojninske reforme še ne morejo razkriti javnosti: »Na vladi smo se ob sprejemanju izhodišč dogovorili, da bo vsebina predlogov za spremembo pokojninskega in invalidskega sistema najprej predstavljena na ekonomsko-socialnem svetu, zato vnaprejšnje predstavljanje posameznih vsebin in predlogov medijem ne bi bilo korektno.«

Po njihovem pojasnilu se nadurno delo oziroma delo čez polni delovni čas lahko opravlja v skladu z delovnopravno zakonodajo, pri čemer je plačilo višje kot za redno delo, od njega so plačani tudi prispevki, tako da se čezmerno delo všteva tudi v pokojninsko osnovo posameznika in zvišuje pokojnino. Že res, a Žerdin spomni, da velja za pokojnine pokojninska kapica in da torej vsi prispevki ne zvišujejo pokojnine. Včasih so tovrstne specifike del reševali z beneficirano delovno dobo. Ali bo pokojninska reforma našla rešitev v ponovni uvedbi beneficirane delovne dobe, kot jo imajo v Sloveniji še vedno policisti?

Z ministrstva odgovarjajo, da je bila že leta 2002 beneficirana delovna doba nadomeščena z obveznim poklicnim zavarovanjem. »Ob prenovi sistema se bo poleg splošnega dela sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja odprla tudi razprava glede dela, ki ureja poklicno zavarovanje,« so odgovorili z ministrstva. In še, da se bodo o tem vprašanju odločili glede na oceno možnosti približanja stališč socialnih partnerjev.