Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Pisma bralcev

Omalovaževanje Plečnikovega leta (2)

Prikaz nasprotnih dejstev in odgovor Slovenskega kulturno-informativnega centra na Dunaju na kolumno Matevža Grande.
Ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika (na fotografiji) je vlada leto 2022 razglasila za Plečnikovo leto.
FOTO IGOR MODIC/DELO
Ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika (na fotografiji) je vlada leto 2022 razglasila za Plečnikovo leto. FOTO IGOR MODIC/DELO
Aljaž Arih, vodja Slovenskega kulturno-informacijskega centrana Dunaju
15. 12. 2022 | 05:00
15. 12. 2022 | 14:27
4:28

Prikaz nasprotnih dejstev in odgovor Slovenskega kulturno-informativnega centra na Dunaju (SKICA) na kolumno Matevža Grande z naslovom Omalovaževanje Plečnikovega leta (Delo, 7. decembra, tiskana in spletna izdaja).

Matevž Granda je v svoji kolumni Omalovaževanje Plečnikovega leta grobo in popolnoma brez osnove napadel delo Slovenskega kulturno-informacijskega centra na Dunaju, ki mu očita popolno neaktivnost pri promociji Plečnikovega leta v Avstriji. Vsebina kolumne je še toliko večje presenečenje oziroma razočaranje, ker smo gospoda Grando, skupaj z njegovo soprogo, novembra gostili v dunajski umetniški rezidenci, za katero skrbi Skica, pri čemer na žalost v enem mesecu tukajšnjega bivanja kljub večkratnim povabilom ni našel časa za pogovor, v katerem bi mu lahko predstavili projekte, ki jih je Skica v letošnjem letu izvedla v spomin na našega velikega arhitekta. Seveda so informacije o vseh teh projektih tudi javno dostopne na različnih spletnih straneh, le čas si je treba vzeti in pobrskati po spletu. Seveda, če imaš namen in željo podati pošteno in objektivno informacijo.

Gospodu Grandi sicer ni treba uporabiti niti dostopa, pač pa bi bilo že dovolj, da prelista zadnjo, jesensko izdajo revije Outsider, katere umetniški direktor je, saj je v njej objavljen dolg članek o največjem Skicinem projektu v okviru obeleževanja Plečnikovega leta – o veliki fotografski razstavi Družbeni prostori, Jože Plečnik v Ljubljani (Soziale Räume, Jože Plečnik in Ljubljana), ki je bila pripravljena v sodelovanju z dunajsko Tehnično univerzo in Vidic Grohar Arhitekti ter predstavljena junija in julija v osrednjem avstrijskem arhitekturnem prizorišču Architekturzentrum Wien (AzW). V isti reviji je objavljen celo intervju z avtorjem fotografij, priznanim kanadskim fotografom Geofreyjem Jamesom. Da gre za vrhunsko razstavo, potrjuje dejstvo, da je bila letos jeseni postavljena na ogled tudi na sedežu Unesca v Parizu. Ali Matevž Granda res ni vedel za to?

Tako kot tudi ni vedel za ostale projekte, ki so bili na Dunaju izvedeni v okviru obeleževanja Plečnikovega leta? Oktobrski posvet mladih arhitekturnih birojev iz Slovenije in Avstrije na dunajski Tehnični univerzi z več kot 200 udeleženci. Izdaja prevoda Plečnikovega stripa, ki je izšel junija predvsem po zaslugi Skicinih intenzivnih stikov z avstrijsko založbo in ga zdaj z veseljem podarjamo tudi kot promocijsko protokolarno darilo, pa čeprav gre morda po mnenju koga za povprečne risbice in slikanice. Po več kot enoletnih prizadevanjih nam je uspelo z Burgtheatrom skleniti dogovor, da bi v največjem avstrijskem gledališču gostili monodramo Mojster (MGL), pa je pri pripravi njene nemške priredbe žal nastala zamuda in je bila predstava preložena. In ne nazadnje je Skica spomladi v dunajskem Designforumu podprla predstavitev Plečnikove črkovne vrste, ki je bila kasneje uporabljena tudi pri tekstih razstave v AzW in Unesco.

Kritika gospoda Grande na račun kulturne diplomacije pa presega meje Avstrije, zato naj navedem le še en primer izjemno odmevne predstavitve Plečnika, in sicer v Nemčiji v okviru mednarodnega simpozija z naslovom Plečnik zdaj – raziskovanje javnega prostora in urbane poroznosti, ki ga je v začetku novembra organizirala Skica Berlin v sodelovanju s Technische Universität Berlin (Inštitut za arhitekturo). Ob tej priložnosti je bila v sodelovanju z ljubljanskim Muzejem za arhitekturo in oblikovanje pripravljena tudi razstava Plečnikovega dela, ki bo na ogled še do konca letošnjega leta.

Vsaka dobronamerna, konstruktivna kritika je vedno dobrodošla in smo je veseli, saj nam koristi pri izboljšanju našega delovanja. Ali sodi v to kategorijo tudi omenjena kolumna ali pa so gospoda Grando pri pisanju kolumne morda vodili kakšni drugi motivi, pa prepuščam presoji bralcev.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine