Interpretacija Plečnikovega idejnega in ustvarjalnega sveta

V jubilejnem letu smo se odločili za razstavo, ki bo o velikem mojstru spregovorila malo drugače, je ob odprtju osrednje razstave Plečnikovega leta Plečnik: metropola, kraj, vrt povedal direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin. Do februarja prihodnje leto bo na ogled marsikaj, kar bo obiskovalcem ponudilo svežo interpretacijo arhitektovega idejnega in ustvarjalnega sveta. Avtorica razstave je Nika Grabar s Fakultete za arhitekturo, soavtor Blaž Vurnik iz ljubljanskega Mestnega muzeja.

Peršin je na novinarski konferenci prejšnji teden povedal, da so razstavo začeli snovati pred dobrimi tremi leti z željo, da bi dali priložnost mlajšim avtorjem in kustosom. O Plečniku je bilo postavljenih že veliko razstav, s tokratno so po njegovih besedah hoteli pokazati, kako je deloval in razmišljal ter kako ga vidimo in interpretiramo danes.

Pred slabimi tremi leti, še v predkoronavirusnih časih, smo se odločili, da bomo v jubilejnem letu, ob 150. obletnici Plečnikovega rojstva, naredili razstavo, ki bo o našem velikem mojstru spregovorila malo drugače, kot smo bili vajeni. O Plečniku je bilo napisanega sorazmerno veliko, bile so večje in manjše razstave, pogledi na njegovo delo so razpirali vprašanja, zakaj in kako se je loteval ustvarjanja arhitekture. Namen te razstave ni retrospektivni prikaz njegovega opusa, temveč se bolj naslanja na miselne procese in elemente, ki soustvarjajo njegov ustvarjalni credo.«

Ambientalna postavitev razstave

Razstava je plod sodelovanja Mestnega muzeja Ljubljana s Fakulteto za arhitekturo ljubljanske univerze in Muzejem za arhitekturo in oblikovanje, 150 let po rojstvu največjega slovenskega arhitekta želi današnjemu obiskovalcu ponuditi svežo interpretacijo arhitektovega idejnega in ustvarjalnega sveta: na ogled so Plečnikovi realizirani in nerealizirani projekti z Dunaja, Prage in Ljubljane, pa tudi njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci, med eksponati nekateri še niso bili predstavljeni širši javnosti.

Ambientalna postavitev je organizirana okrog treh prispodob – metropola, kraj, vrt –, ki so hkrati prispodobe za različno razumevanje sveta in načinov bivanja v njem. Avtorica razstave Nika Grabar je zapisala: »Plečnikove arhitekture si ne moremo predstavljati brez dreves, tekstur, materialov, pogledov, stebrov, tudi brez Grčije, Rima ali Egipta ne. Toda Plečnik se je, kot vsak arhitekt, bolj ukvarjal s prihodnostjo kot s preteklostjo. Da je lahko (do)mislil svoja dela, si je moral zamišljati, kakšen svet bodo so­ustvarjala, kakšni dogodki se bodo odvijali med njihovimi zidovi. Ne nazadnje je pri arhitekturi misel na prihodnost, poleg njene materialnosti, ena od ključnih sestavin, da lahko govorimo o njenem simbolnem prostoru.«

Dodala je, da današnji svet zahteva še kakšne drugačne interpretacije arhitekture, zato je bil namen, da jo premislijo v odnosu do družbenih procesov, ki so metaforično predstavljeni v omenjenih treh prispodobah. Ko razmišljamo o arhitekturi, po njenih besedah razmišljamo o tem, kakšni prihodnosti pripada.

Ljubljana, Praga, Dunaj

Razstavni projekt odlikujejo sveža interpretacija, interdisciplinarni­ pristop ter številna ekipa so­ustvarjalcev s področij umetnosti, kulture, filozofije in arhitekture. Na razstavi je na ogled bogata Plečnikova zapuščina, ki jo hranijo številne institucije: predvsem Plečnikova zbirka Muzeja in galerij mesta Ljubljane, izbrano gradivo so za razstavo posodili tudi Arhiv Praškega gradu, Muzej mesta Dunaj, Dunajska mestna knjižnica, Fakulteta za arhitekturo UL, Zgodovinski arhiv Ljubljana in zasebniki.

Za strokovni izbor razstavnega gradiva je poskrbela Ana Porok, kustosinja Plečnikove hiše, ki je poudarila, da je razstava med drugim priložnost za vpogled »v nekatere najbolj intimne Plečnikove risbe, ki doslej še niso bile na ogled javnosti. Za razstavo smo ­izbrali obsežen pregled Plečnikovih skic ter načrtov za njegove dunajske, praške in ljubljanske projekte. Morda kot zanimivost povem, da na razstavi kraljuje tudi eden od največjih načrtov, ki ga hranimo v Plečnikovi zbirki – načrt Ljubljanice od Špice do zapornic iz leta 1931, ki je dolg kar okoli tri metre.«

Razstavo bo spremljala vrsta dogodkov: redna javna vodstva v slovenskem in angleškem jeziku se bodo začela 2. julija, kratka polurna vodstva, ki so ponujena vsako polno uro, pa od 1. julija. Jeseni bodo sledila strokovna vodstva z avtorji razstave ter predavanja in strokovni simpozij v organizaciji Fakultete za arhitekturo UL. V nadaljevanju projekta se pripravlja še multidisciplinarni katalog z avtorji, ki bodo Plečnikovo dediščino obravnavali z različnih zornih kotov – arhitekture, zgodovine, umetnostne zgodovine, umetnosti – ter morda predstavili doslej še nerazkrite in neznane poglede na Plečnikovo delo.

Provokativni vir novih idej

Plečnik je z vpisom na seznam Unescove svetovne dediščine postal svetovno prepoznaven, so zapisali organizatorji, postal je ikona, zato so pomemben del razstave tudi interpretacije njegove dediščine, ki odgovarjajo na vprašanje »Kako misliti, interpretirati in živeti Plečnika danes?«.

Maja Vardjan, kustosinja posebnega razstavnega dela Plečnik in sodobnost (s soavtorjema Špelo Spanžel in Tomažem Štoko), je dodala: »To vprašanje, zastavljeno skozi prizmo sodobnosti, omogoča zavzet­je številnih relevantnih stališč o Plečnikovi obsežni ustvarjalni produkciji. Avtorje – arhitekte, umetnike, kustose, oblikovalce, filozofe, krajinske arhitekte – smo pozvali, naj predlagajo pojem, njegovo definicijo in vizualni prispevek, ki ga po njihovem mnenju ilustrira. Zbrani odzivi presegajo videnje Plečnika kot monumentalne osebnosti zgodovine slovenske in evropske arhitekture, saj z novimi interpretacijami izpostav­ljajo predvsem konceptualni potencial Plečnikovih projektov za današnji čas in prihodnost. S tem Plečnikovo delo in pristopi niso obravnavani kot del preteklosti, ampak kot aktiven in provokativen vir novih idej, projektov in vizij.«

Na razstavi je predstavljen nov besednjak pojmov, ki jih pripisujejo Plečniku sodobni umetniki, arhitekti, oblikovalci, filozofi in teoretiki. Ti pojmi izpostavljajo nove konceptualne potenciale Plečnikovih projektov za današnji čas in prihodnost. Pojmovnik temelji na razmisleku o pomenu Plečnikovega ustvarjanja za sedanjost.

Kustosinja Maja Vardjan (MAO) ga je s soavtorjema zasnovala kot eksperiment, ki Plečnikovo delo obravnava skozi odzive sodobnih ustvarjalcev in teoretikov. V preteklosti so številni raziskovalci in avtorji Plečnikov opus vrednotili z različnimi pojmi oziroma besednjakom, ki je izhajal iz vsakokrat­nega kulturnega, družbenega in političnega konteksta. S Pojmovnikom, je dodala kustosinja, »predlagamo nov besedni fond za aktualizacijo in razumevanje Plečnika v kontekstu današnjega časa«.

Omejena izdaja abonentske kartice

Oblikovanje razstave je podpisala Maruša Zorec,­ grafično oblikovanje pa Bojan Lazarevič. Ob sodelovanju Mestnega muzeja Ljubljana s Fakulteto za arhitekturo ljubljanske univerze in Muzejem za arhitekturo in oblikovanje pri pripravi razstave so organizatorji poudarili še plodno vsebinsko in organizacijsko povezovanje več drugih ljubljanskih institucij – Mestnega muzeja, Plečnikove hiše, Narodne in univerzitetne knjižnice, Slovenskega etnografskega muzeja, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter Turizma Ljubljana –, ki s skupno abonentsko kartico Plečnik 150 z ugodnostmi spodbujajo obisk razstav, vodstev in dogodkov, povezanih s Plečnikovim letom.

Skupno abonentsko kartico so izdali v omejeni izdaji 150 izvodov in je najbolj celovito popotovanje po življenju in delu našega največjega arhitekta. Združuje brezplačne vstope na osrednje razstave Plečnikovega leta 2022, ekskluzivna vodstva ter knjižne popuste, namenjena je najzahtevnejšim poznavalcem Plečnikove dediščine pa tudi tistim, ki se v svet arhitekturnega genija podajajo prvič. Kartica bo na prodajnih mestih vseh sodelujočih hiš na voljo od 1. julija, veljavna bo do 1. marca 2023 oziroma do izteka zadnje razstave Plečnikovega leta 2022. Zanjo je treba odšteti 42 evrov.