»Na podlagi česa smo bili vnaprej obtoženi?«

Spoštovane medicinske sestre in zdravstveni tehniki. Spoštovana predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica-Zveza). Tako smo želeli nagovoriti kolegice in kolege ter jim povedati, da smo ob tem, kar se širi o nas, ostali brez besed. Po premisleku pa smo se odločili, da se krivica ne dogaja samo nam, temveč vpliva predvsem na paciente in njihove svojce, zato zapis delimo z vsemi, ki nam želite prisluhniti.

Smo medicinske sestre in zdravstveni tehniki, zaposleni v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana (UPK Ljubljana). V preteklih dneh ste v medijih o nas brali, da izvajamo nasilje nad pacienti. Zapisi so nas globoko prizadeli. Obtožbe, ki se širijo o našem delu, so grozljive in zanje težko najdemo besede. Pravzaprav nas je sram izrečenih krutosti v povezavi z našim delom. Sporočamo, da obsojamo vsakršno obliko nasilja nad pacienti in se zavzemamo za ničelno toleranco do tovrstnih dejanj. Nekateri pacienti in njihovi svojci se nas po objavah v medijih bojijo. Doma lastnim otrokom razlagamo o nasilju, da jih zavarujemo pred morebitnimi vprašanji sošolcev, kaj dela njihov oče ali mama.

Stigmatiziranje in tabuiziranje duševnih motenj je v naši družbi očitno še vedno močno prisotno, zato je prav, da poskušamo opisati svoje delo. Zdravstvena nega oseb z duševno motnjo je specifična znotraj sistema zdravstvenega varstva. Poudarek je na strokovni, subtilni in prilagojeni obliki komunikacije (deeskalacijskih tehnikah komunikacije), pridobitvi zaupanja in vzpostavitvi terapevtskega odnosa s pacientom. Delo opravljamo strokovno in odgovorno ter ob tem sledimo načelom kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. Na oddelkih, ki so izpostavljeni v medijih, se po zakonu o duševnem zdravju zdravijo pacienti, ki zaradi svojega psihičnega stanja, bolezni ali ogrožajočega vedenja potrebujejo takojšno psihiatrično pomoč. Govorimo o intenzivnih oddelkih pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. O upravičenosti sprejema in zdravljenja brez privolitve presoja pristojno okrajno sodišče. Pacienti so med obravnavo na teh oddelkih zaradi bolezenskega stanja pogosto nesodelujoči, odklonilni ali celo nasilni. Zagotavljanje varnosti pacientu predstavlja najzahtevnejšo intervencijo zdravstvene nege. Izogibamo se posegom proti volji pacienta, ki stopnjujejo njegovo vznemirjenost.

Usposobljenost in senzibilnost zaposlenih je zato izrednega pomena. Na podlagi ocene tveganja za pojav nasilnega vedenja zaposleni uporabljamo deeskalacijske tehnike komunikacije in pacienta usmerjamo v nadzorovanje čustev ter vedenja. V kolikor se pacient kljub temu ne zmore umiriti in je nevaren sebi ali drugim, se kot zadnji ukrep po navodilu in ob prisotnosti zdravnika izvede posebni varovalni ukrep (PVU). Ta se po zakonu o duševnem zdravju deli na telesno oviranje s pasovi in omejitev znotraj enega prostora. V Sloveniji psihiatrične bolnišnice izvajajo samo telesno oviranje s pasovi, ki se po zakonu o pacientovih pravicah izvaja tudi v vseh somatskih bolnišnicah. Ob tem je treba poudariti dejstvo, da se pri izvedbi tega ukrepa posega v integriteto pacienta, saj se ga omeji s fizičnim samozaščitnim prijemom. Ta intervencija zdravstvene nege ima elemente uporabe fizične sile za varno izvedbo ukrepa. Za paciente je to nedvomno močno neprijeten dogodek, za zaposlene pa stresna ter moralno-etično zelo zahtevna intervencija. Nasilno vedenje namreč ne vpliva le na pacienta, pri katerem se pojavi, temveč tudi na druge paciente, svojce in zaposlene, pri katerih posledično prihaja do različnih telesnih poškodb.

Delo medicinskih sester, zaposlenih v psihiatričnih bolnišnicah, je kompleksno in stresno. Soočamo se z grožnjami pacientov, konflikti lastnih etičnih vrednot in pričakovanji svojcev in skrbnikov ter navsezadnje družbe same. Prav zato so nas besede predsednice Zbornice-Zveze gospe Ažman izredno prizadele, ko je v medijih delila sodbe in obtožbe, ki jih ne moremo preslišati. Sprašujemo se, ali se je pred podajanjem osebnih mnenj in grozljivih obtožb v medijih dejansko seznanila z zakonodajo s področja duševnega zdravja, strokovnimi smernicami zdravstvene nege na področju obravnave pacientov z duševno motnjo in tudi z nacionalnim protokolom, ki ga je izdala Zbornica-Zveza: Nacionalni protokol aktivnosti zdravstvene in babiške nege, Posebni varovalni ukrep – telesno oviranje s pasovi na področju psihiatrije, ki je objavljen na spletni strani Zbornice-Zveze. Ob tem ni izhajala iz uradnih zaključkov komisije Zbornice-Zveze, ki je izvedla izredni strokovni nadzor in ugotovila, da »ne more nedvoumno potrditi, ali se nasilje zaposlenih nad pacienti in med zaposlenimi dejansko dogaja ali ne«.

Zaposleni v zdravstveni negi v UPK Ljubljana se sprašujemo, na podlagi česa smo bili vnaprej obtoženi. Etični kodeks nas zavezuje, da smo zagovorniki pacientovih pravic, zato sporočamo, da je bilo dovolj namigovanj in anonimnih prijav. Prepustite pristojnim službam, da opravijo svoje delo. Z neutemeljenimi navedbami škodujete pacientom in njihovim svojcem, ki morda zaradi obtožb ne bodo prišli po pomoč, ko bi jo potrebovali. Vaše trditve so povzročile strokovno in emocionalno škodo. Stigma psihiatrije se je s tem samo še poglobila.

Varna in kakovostna zdravstvena obravnava pacienta z duševno motnjo je zaposlenim v UPK Ljubljana najvišja prioriteta. Pot povrnitve zaupanja v naše delo bo dolga in težka, a smo na njej pripravljeni vztrajati v dobro naših pacientov. Skrajni čas je za odkrite strokovne razprave z argumenti, ki si jih vsi zaposleni v zdravstveni negi iskreno želimo.

Matejka Pintar Babič, Aljoša Lipovec, Jure Rašič, Ivo Jambrošič, Valentina Kostanjevič, Nataša Mikez, Slađana Ignjić in zaposleni v zdravstveni negi, katerih podpisi se hranijo v UPK Ljubljana