Katere duševne motnje imajo najpogosteje starejši?

Katere so glavne težave, povezane z duševnimi motnjami, s katerimi se srečujejo starejši? S podaljševanjem življenjske dobe narašča število starejših z duševnimi motnjami. Najpogostejše duševne motnje v starosti so depresija, anksiozne motnje in demenca. Depresija ni običajen del staranja in ljudje pogosto navajajo depresivno razpoloženje, telesne težave, kot so bolečine, vrtoglavica, tiščanje v prsih in mravljinčenje, težave s spominom, pomanjkanje volje in motivacije ter nespečnost. Poleg tega je depresija dejavnik tveganja za samomore v starosti, zato jo je nujno prepoznati in zdraviti.

Podobni simptomi marsikdaj spremljajo anksiozne motnje. Depresija pa je lahko tudi uvod v drugo najpogostejšo bolezen v starosti, demenco, ali se pri tej pojavi kot zaplet. Demenca je kronična in napredujoča bolezen možganov, za katero je značilen upad spoznavnih sposobnosti – spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti, govornega izražanja in presoje. Z napredovanjem bolezni pride do zmanjšanja dnevnih aktivnosti, slabšega obvladovanja čustev, socialnega umika, pomanjkanja motivacije in izgube spomina za nedavne dogodke. Bolniki se začnejo izgubljati, nazadnje postanejo nepokretni.

Velik vpliv na potek imajo socialni dejavniki

Ali so te duševne motnje težave, ki jih spremljajo že vse življenje, ali pa so značilne za starejše? Duševne motnje se pogosto nadaljujejo iz zgodnejšega obdobja, seveda pa lahko v starosti nastanejo tudi prvič v življenju. Na pojav duševnih motenj v starosti vplivajo številne telesne bolezni in zdravila, ki jih ljudje jemljejo zaradi telesnih bolezni, velja pa tudi obratno: zdravila za duševne motnje povzročijo poslabšanje telesne bolezni. Čeprav je starost pričakovana, marsikoga preseneti, saj prinaša različne spremembe, ki ljudi lahko spravijo v stisko. Tako imajo velik vpliv na potek ali pojav duševne motnje socialni dejavniki, osamljenost, izguba bližnjega in odvisnost od tuje pomoči.

Kako se starejši lahko ubranijo teh težav, kako naj se z njimi spoprimejo, če se pojavijo, kako se lajšajo in zdravijo? Izkušnje in raziskave kažejo, da so socialna podpora, telesno zdravje in miselna aktivnost dejavniki, ki varovalno vplivajo na duševno zdravje starostnika. Za starejše je pomemben občutek pripadnosti in vključenosti, zato svetujemo, da se v okviru svojih zmožnosti ukvarjajo z dejavnostmi, ki jih veselijo, in so ob tem miselno in telesno aktivni. Če se pojavijo samomorilne misli ali pa so simptomi duševne motnje tako hudi, da človeka ovirajo že pri vsakodnevnih aktivnostih, pa svetujemo pogovor z osebnim zdravnikom in psihiatrom.

Pogosto se zgodi, da je potrebno prehodno jemanje zdravil, ob hudi življenjski ogroženosti pa tudi bolnišnično zdravljenje. Pri demenci je treba oceniti starostnikove potrebe in mu skupaj s svojci in različnimi organizacijami ponuditi pomoč pri opravilih, ki jih ne zmore več, na primer pri kuhanju, nakupovanju in pospravljanju. Tako zmanjšamo njegovo stisko, mu zagotovimo socialno vključenost in zmanjšamo tveganje za razvoj duševne motnje ob demenci.