Ljubljana se vse bolj spreminja v mesto za bogataše

V ponedeljek, 11. aprila, je potekala aprilska seja Mestnega sveta MOL, na kateri je bil po treh neuspešnih poskusih v obravnavi tudi Predlog četrtih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta (OPN) – izvedbeni del (v nadaljevanju Predlog četrtih sprememb OPN), ki določa, kaj in kje se bo v prihodnjih letih lahko gradilo v Ljubljani. Z novim dokumentom se napoveduje Ljubljani še več nakupovalnih površin, zunanjega oglaševanja, hotelov, podzemnih parkirišč in možnosti za investicijske špekulacije. Po drugi strani pa ni videti, da bi bila Ljubljana mesto s trajnostno vizijo, z urejenim prometom, dostopnimi stanovanji in prostori, kamor se dostopa brez polne denarnice.

Obravnava četrtih sprememb OPN MOL-ID je od decembra 2021 večkrat izpadla z dnevnega reda sej mestnega sveta, ker k predlogu niso bila pridobljena vsa potrebna soglasja nosilcev urejanja prostora (ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za kulturo itd.).

Na podlagi številnih amandmajev, ki jih je predložil župan Zoran Janković z obrazložitvijo, da »pomen javnega interesa prevlada nad intenzivnostjo posega v pravico javnosti, da je o tem javno obveščena«, je bil predlog na aprilski seji končno obravnavan in tudi sprejet. Čeprav je bilo izločenih nekaj spornih sprememb (na primer pozidava javnih zelenic v soseski ŠS6), pa so zeleno luč med drugim prejeli tudi naslednji okoljsko vprašljivi nepremičninski projekti:

1. stometrska stolpnica ob Areni Stožice, ki naj bi jo gradil Izet Rastoder skupaj s podjetjem Eagle Hills iz ZAE, zloglasnim investitorjem v projektu Beograd na vodi (območje Savamala), ki je sprožil gibanje Ne davimo Beograda;

2. poseganje v Avtonomno cono Metelkova in njena komercializacija s povečanjem Hostla Celica;

3. dvesto luksuznih stanovanj na Slovenčevi ulici, ki naj bi jih gradil britanski sklad ZL Living (dovoljena višina objekta P+12) na območju nekdanje Tiskarne Mladinske knjige, spomeniško zaščitenega dela arhitekta Savina Severja kot enega vrhuncev slovenskega modernizma;

4. več hotelskih, poslovnih ali stanovanjskih stolpnic ob ljubljanskih vpadnicah, za katere se ne ve, kaj bo z njimi mesto pridobilo (na primer 70-metrski stolpnici med Ptujsko in Topniško ob Dunajski, 65-metrski stolpnici v križišču Dunajske in Linhartove, stolpnica v višini stanovanjskih blokov v Savskem naselju na območju Stare rižarne in 70 metrov visoka stolpnica med Tržaško, Tomažičevo in tamkajšnjim delom Poti spomina in tovarištva);

Ob tem pa Predlog četrtih sprememb OPN ne predvideva zadosti neprofitnih stanovanj (v dokumentu je le projekt Litijska-Pesarska s 97 enotami), novih javnih prostorov, niti novih zelenih površin, ki bi blažile ljubljanske »vroče točke«. Namesto tega bodo omogočeni še gostejše postavljanje svetlobnih vitrin okrog avtobusnih postajališč in reklamnih napisov na križiščih, gradnja gameljske obvoznice, s katero se velik del gameljske skupnosti ne strinja, vzpostavljanje novih parkirnih površin za tovorna vozila na zavarovanem območju Ljubljanskega barja, gradnja novih hotelov in trgovin itd.;

Še vedno ostaja v veljavi tudi Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za širše območje Plečnikovega stadiona, ki omogoča izvedbo projekta Bežigrajski športni park, čeprav ga zaradi popolnega neskladja z varstvenim režimom za spomenik državnega pomena izpodbija ministrstvo za kulturo.

Tudi za ureditev območja potniškega terminala v Ljubljani Predlog četrtih sprememb OPN MOL – ID še vedno ohranja zastareli in okoljevarstveno pomanjkljivo obdelani »zazidalni načrt«. Ta nima opravljene ustrezne presoje vplivov na okolje, kar je razvidno iz dejstva, da v prometno zasičeni prostor vpeljujejo še enormno količino parkirišč brez ocene posledic za prometne režime in glede okoljskih vplivov. Poleg tega ne upošteva prostorskega rezervata za urejanje ljubljanske železniške glave (predviden državni prostorski načrt). Očitno je bila spregledana dragocena civilnodružbena pobuda o alternativni rešitvi ljubljanskega železniškega vozlišča z JV obvoznico.

Prebivalke in prebivalci Ljubljane, združeni v neformalno platformo LOM – Ljubljana odprto mesto, nasprotujemo predlaganim spremembam in dopolnitvam OPN, ki bodo Ljubljano še bolj spremenile v »BTC (beri: blagovno trgovski center)«. Priča smo še eni zamujeni priložnosti, da bi spremembe in dopolnitve prostorskega akta vodile v razvojno preobrazbo prestolnice, ki bi bila prebivalcem in uporabnikom mesta prijazna in bi se uspešno spopadala z izzivi prihodnosti.

Jernej Kastelic, Kaja Lipnik Vehovar, Jure Henigsman, Miloš Kosec v imenu LOM – Ljubljana odprto mesto