MOP zavrnil izdajo gradbenega dovoljenja za Bežigrajski stadion

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je izdalo negativno odločbo v primeru izdaje gradbenega dovoljenja za projekt Bežigrajski športni park (BPŠ). Kot so sporočili z MOP, so negativno odločbo izdali, ker ni izpolnjen pogoj, da je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj. V civilni pobudi odločbo MOP podpirajo.

MOP je odločitev sprejel na podlagi mnenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) z dne 15. februarja letos. Gradnja ni v skladu z odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu.

Dodali so, da je navedeno mnenje ZVKDS v skladu z ugotovitvami ministrstva za kulturo, ki jih je MOP prejel v času izvedbe integralnega postopka. To pa so, da varstveni režim za spomenike določajo akti o razglasitvi, in ne prostorski akti (OPPN), ter da gradnja ni v skladu z odlokom o razglasitvi, ker projekt ne sledi temeljnemu načelu varstva kulturne dediščine, to je ohranjanje. Poleg tega predvidena gradnja v vplivnem območju spomenika ni v skladu z varstvenim režimom, določenim v omenjenem odloku.

Kot so še zapisali, je proti odločbi mogoče vložiti tožbo v roku 30 dni od vročitve odločbe.



V civilni pobudi za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki zavrnilno odločbo MOP podpirajo, je sporočila predstavnica civilne pobude Karmen Stariha. »Glede na številne nezakonitosti in na vse negativne posledice projekta na Plečnikovo dediščino, okolje ter zdravje in premoženje prebivalcev, na katere opozarjamo že od začetka projekta BŠP, je bila odločitev tudi pričakovana,« je zapisala v sporočilu za javnost.

Letos teče že 14. leto, odkar so investitorji ustanovili družbo BŠP in odkar, kot je zapisala, »na vse možne načine vsiljujejo projekt BŠP, ki je nesprejemljiv z več vidikov in se že od začetka sooča z močnim nasprotovanjem strokovne in širše javnosti«.

V civilni iniciativi upajo, da bo tokratna zavrnitev končno prinesla premik v razmišljanju o projektu BŠP tudi na investitorjevi strani ter da bo omogočila začetek dialoga o drugačni rešitvi za Plečnikov stadion.

Obenem pričakujejo, da bo ta zavrnitev spodbudila državo, da bo posegla v reševanje Plečnikovega stadiona, in to tako, da bo začela iskati rešitev za prenos lastništva spomenika na državo bodisi z odkupom ali menjavo za drugo nepremičnine. Tako bo omogočila, da bosta obnova in revitalizacija stadiona v izvirni obliki in v skladu s predpisi čim prej stekla.

Ob tem v civilni iniciativi opozarjajo, da investitor s projektom BŠP ni v ničemer vezan na lokacijo Plečnikovega stadiona, saj bi lahko projekt uresničil na kateri drugi lokaciji ob bistveno manjših stroških gradnje. Poleg tega v civilni pobudi zavračajo prepričanje, da bi morali zaradi komercialnega projekta, ki naj bi domnevno prinesel delovna mesta in dohodke državi, žrtvovati vrhunsko kulturno dediščino.

Projekt BŠP, ki ga načrtuje poslovnež Joc Pečečnik, bi gradili po načrtih biroja GMP iz Berlina. Ta predvideva ohranitev in prenovo zgodovinskih elementov stadiona ter novogradnje – hotel, športno kliniko in trgovine ter niz stolpičev za poslovne prostore in bivanje.