Nepremičninska mrzlica zajela vso Slovenijo

Povpraševanje po nepremičninah v Sloveniji ostaja na visoki ravni, ponudbe novih stanovanj pa kljub vse pogostejšim novogradnjam ni dovolj. Gurs zato v svojem poročilu izpostavlja vztrajno rast cen. Te so letos v prvih šestih mesecih, kljub manjšemu številu sklenjenih kupoprodajnih poslov, rekordno poskočile, kar je posledica zimskega zaprtja panoge zaradi ukrepov in nato marčne oživitve nepremičninskega trga.

Pomanjkanje nepremičnin omejuje rast naroda

»V prvi polovici leta je bilo na slovenskem nepremičninskem trgu sklenjenih malenkost manj kupoprodajnih poslov kot v drugi polovici lanskega leta oziroma v prvi polovici predepidemičnega leta 2019,« piše geodetska uprava (Gurs). Število tržnih kupoprodaj nepremičnin je svoje drugo dno po nastopu epidemije doseglo februarja; prvi velik upad je bil v prvem valu aprila lani. »Po tretjem valu epidemije je marca letos trgovanje z nepremičninami spet oživelo, tako da je bilo ob koncu prvega polletja število kupoprodaj že večje kot pred epidemijo.«

Skok cen

Ponovna oživitev nepremičninskega trga je vplivala tudi na pospešeno rast cen stanovanj in hiš. Cene stanovanjskih nepremičnin so se v prvem polletju, v primerjavi z drugim polletjem lani, zvišale za okoli osem odstotkov. To je najvišja polletna rast od časov pred krizo nepremičninskega trga leta 2008. »Na rekordno rast cen je vplivala predvsem rekordna rast cen stanovanj v večstanovanjskih stavbah v največjih mestih, z izjemo Ljubljane,« pojasnjujejo na Gursu.

Cene nepremičnin so poskočile ob ponovni oživitvi trga. Panoga je bila namreč pozimi zaprta zaradi ukrepov, zato je bilo manj tudi transakcij. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

V prvih šestih mesecih so cene nepremičnin v Kopru, Kranju, Celju in Mariboru poskočile za 10 do 12 odstotkov; v Ljubljani so se povišale zgolj za šest odstotkov. Cene nepremičnin so sicer v prestolnici rekordno zrasle leta 2018, in sicer za 15 odstotkov na letni ravni.

Pospešek gradbene dejavnosti

Kot glavni vzrok za visoko rast cen stanovanjskih nepremičnin Gurs navaja veliko povpraševanje, ki ga spodbujajo nizke obrestne mere in dostopnost denarja, po drugi strani pa omejena ponudba novogradenj. »Nizke obrestne mere spodbujajo tako nakupe nepremičnin za lastno uporabo kot naložbene nakupe ter investicije v gradnjo stanovanjskih enot za tržno prodajo. Na višanje cen stanovanjskih nepremičnin vse bolj vplivajo tudi čedalje dražja zemljišča za gradnjo, posredno pa tudi rast gradbenih stroškov, ki je posledica globalnega zviševanja cen transporta in gradbenih materialov zaradi epidemije.«

Priča smo gradbeni ekspanziji, vendar je število novih stanovanj, ki vstopijo na trg še vedno majhno. FOTO: Roman Šipić/Delo

Zaradi vse dražjih stanovanj se ljudje ozirajo k zazidljivim zemljiščem, kar vpliva na pospešek gradbenih dejavnosti. To je še posebej opazno v Ljubljani, kjer je obseg trenutne in načrtovane stanovanjske novogradnje že primerljiv s tistim pred krizo leta 2008.

Ponudba novih stanovanj, ki po vsej državi le počasi prihajajo na trg, še naprej zaostaja za visokim povpraševanjem. »Zaustavitve rasti cen stanovanjskih nepremičnin ni pričakovati, dokler ponudba novih stanovanj ne bo presegla povpraševanja in se ne bo čas njihove prodaje bistveno podaljšal oziroma dokler se ne bodo začele kopičiti zaloge neprodanih stanovanj. Za zdaj se večina novozgrajenih stanovanj v največjih mestih in turističnih krajih, kljub rekordnim cenam, še vedno proda, preden so zgrajena,« sklenejo na geodetski upravi.