Klub prijateljev lova Celovec ima pomembno vlogo tudi za manjšino

Lani je minilo šestdeset let od ustanovitve Kluba prijateljev lova (KPL) iz Celovca, ki ima izjemno dragocene zasluge za krepitev in utrjevanje stikov med slovensko manjšino na Koroškem in matičnim narodom v domovini.

Organizacija zamejskih slovenskih lovcev na avstrijskem Koroškem bo visoki jubilej praznovala letos in z njim vnovič izpostavila nadvse dragoceni prispevek zelene bratovščine za ohranitev slovenstva in za utrjevanje stikov med matičnim narodom in slovensko manjšino. Naj za osvežitev spomina zapišemo, da je bil ustanovni občni zbor Kluba prijateljev lova 31. maja leta 1964 v prostorih Delavske zbornice v Celovcu. Za prvega predsednika je bil izvoljen znani koroški partizan Karel Prušnik - Gašper, ki ga je vodil vse do smrti leta 1980. Po njem je vodenje kluba prevzel koroški narodni delavec in slovenski lokalni politik iz Pliberka Mirko Kumer - Fric. Več kot uspešno ga je vodil vse do smrti leta 2018 in utrdil njegovo vlogo v širšem prostoru med avstrijsko Koroško, Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino. Pod njegovim vodstvom se je klub utrdil kot prepoznavna organizacija, ki je trdno povezala zamejske slovenske lovce in vtkala njihovo bogato delovanje na področju varstva narave in divjadi v širši kontekst delovanja slovenskih zamejskih organizacij na Koroškem. Po smrti Mirka Kumra - Frica je vodenje KPL Celovec prevzel zdajšnji predsednik Janez Kaiser.

Ne bo odveč opozoriti slovensko javnost na poglavitni namen in vlogo te zamejske organizacije, ki je v šestih desetletjih delovanja opravila pomembno poslanstvo. Morda celo mnogo večje, kot je videti navzven. Poglavitna naloga in skrb KPL je skrb za permanentno strokovno lovsko izobraževanje članov, za pridobivanje lovskega naraščaja, za ohranjanje lovske tradicije, lovskih šeg in običajev ter za krepitev lovskega tovarištva, prijateljstva in povezovanja med člani z družabnimi prireditvami in dogodki. KPL organizira strokovne tečaje, lovske ekskurzije, izlete, zborovanja, gostovanja in družabne prireditve. Skrbijo tudi za strokovno lovsko literaturo, ki jo dobivajo kot člani Lovske zveze Slovenije s knjigami iz zbirk Zlatorogova in Strokovna knjižnica ter z revijo Lovec. Redni člani kluba so lahko samo pripadniki slovenske narodne skupnosti, ki so avstrijski državljani in imajo zakonsko pravico do lova. Klub prijateljev lova nima svojega lovišča, so pa vsi člani včlanjeni pri raznih lovskih družinah po Koroškem ali pa so bodisi posestniki zasebnih lovišč bodisi zakupniki občinskih oziroma zasebnih lovišč.

Ustanovni občni zbor Kluba prijateljev lova je bil 31. maja leta 1964 v prostorih Delavske zbornice v Celovcu.(Na fotografiji središče Celovca.) FOTO: Blažž Samec

Klub prijateljev lova ima sto članov, ki prihajajo iz treh dolin na Koroškem – Podjune, Roža in Zile. Sedemdeset članov prejema strokovno revijo Slovenske lovske zveze Lovec. Ob visokem jubileju se člani še posebej spoštljivo spominjajo prvega predsednika in ustanovitelja KPL Karla Prušnika - Gašperja, ki je del slovenske zamejske lovske zgodovine, ki jo je tudi odgovorno sooblikoval in soustvarjal. Karel Prušnik - Gašper se je kot odločni nasprotnik nacifašizma med vojno 1941–1945 aktivno vključil v Osvobodilno fronto (OF) in bil med nosilci narodnoosvobodilnega gibanja na avstrijskem Koroškem. Z njegovim imenom ni povezano zgolj odporniško gibanje na Koroškem med drugo svetovno vojno, pač pa tudi čas po njej, ko so naši rojaki onstran Karavank doživljali mnoge težke preizkušnje v boju za ohranitev slovenskega jezika, kulture in narodne identitete nasploh. Bil je velik ljubitelj narave in divjadi, zato ne preseneča, da je postavljal temelje slovenski lovski organizaciji naših rojakov na avstrijskem Koroškem – Klubu prijateljev lova iz Celovca. Takoj po ustanovitvi KPL je Gašper leta 1964 navezal stike z lovsko organizacijo onstran Karavank, in to na Štajerskem, v Mariboru, kjer je imel velikega prijatelja in partizanskega bojnega tovariša Iva Skerlovnika, ki je bil takrat predsednik mariborske območne lovske zveze. Z Gašperjem sta bila sorodni duši in velika osebna prijatelja, zato sta se leta 1964 takoj dogovorila in oblikovala trdne smernice sodelovanja zamejskih koroških lovcev z lovci v matični domovini na območju takratne Lovske zveze Maribor, ki je združevala lovske družine na Štajerskem in Koroškem. To je bilo prvo uradno sodelovanje kluba z območno lovsko zvezo v matični domovini, na kar so v Lovski zvezi Maribor še danes ponosni.

V šestih desetletjih delovanja se je KPL Celovec trdo povezoval z mnogimi slovenskimi lovci v Sloveniji in Italiji in zdaj tesno sodeluje z Lovsko zvezo Slovenije, s številnimi območnimi lovskimi zvezami, z lovskimi družinami in posamezniki ter tudi s člani Društva slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine Doberdob v Italiji. Pobraten je z Lovsko zvezo Maribor, Zvezo lovskih družin Notranjske - Cerknica, ZLD Novo mesto ter z lovskimi družinami Sabotin v Goriških brdih, Babno Polje, Železniki, Boč na Kozjaku, Laze in Petišovci.