En dan več je dan prepozno

Amna že nekaj časa živi z nami. Sobo si deli z Nežo, našo hčerko. Med ramadanom sem ju pozno zvečer našla v kuhinji, kjer sta si delili velik kos torte in se smejali kot nagajivi sestri. Matija, naš najstnik, je ob tej novi deklici doma nekoliko sramežljiv, vendar jo opazuje s ponosom in radovednostjo. Zaljubljen pa je Jakob, naš najmlajši. Končno je našel starejšo sestro, ki ga obožuje ter mu namenja pozornost in čas. Uči ga arabsko abecedo in kako se umiti pred muslimansko molitvijo. Tiho sedi med njeno molitvijo, ko Amna skrči edino koleno, ki ga še ima, in se med muslimansko molitvijo zvije v tisti fetalni položaj, ki mi je tako všeč. To me vedno pomiri: dotik zemlje, ponižnost naše majhnosti pred svetom.

Doma v Gazi ima Amna čudovito družino: očeta, ki je vsak dan plaval več kilometrov v morju pred Gazo, vendar ne more več, ker Izraelci streljajo na moške v vodi; mamo, ki je medicinska sestra in je služila v bolnišnicah, dokler jih niso uničili; sestro, ki študira medicino; dve lepi mlajši sestri, ki sta živahni; in brata, edinega fanta med močnimi feministkami, ki so jih vzgojili v ponosne ženske, ki v življenju zmorejo vse. So obljuba svetu, namenjene so temu, da z inteligenco, pogumom in močjo prenašajo palestinsko tradicijo.

Ko je Amno med obešanjem perila na vrtu zadel dron – edini, ki je tistega dne napadel na območju, razglašenem za varno –, je odprla oči in ugotovila, da je izgubila nogo. Štela je: ena, dve, tri, do šest. Šest obrazov pred njo je sestavljalo njeno družino. Vsi so bili tam, kar ji je pomagalo sprejeti grozljivo misel, da bo živela brez noge, če bo le ostala njena družina. Vendar te gotovosti v njenem srcu ni več. Njena družina je tam, ona pa je tukaj.

Zdaj ima protezo, ki sta jo omogočila Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča in Fundacija Danila Türka, ki si prizadeva pomagati Palestincem. Kljub temu lahko Amna izgubi svojo družino, saj se vojna v Gazi zaostruje.

Zato sem prisiljen napisati to odprto pismo in prositi oblasti: vsak dodaten dan je dan prepozno. Amnin postopek združitve z družino poteka prepočasi. Vojna se iz dneva v dan zaostruje in smrt lahko vsak trenutek prizadene kogar koli od nas. Časa ne smemo zapravljati. Slovensko vlado pozivam k hitremu ukrepanju, komunikaciji z Izraelom in omogočanju združitve Amne z njeno družino. To je vse, kar ji še preostane.