Bolnišnice v Gazi bodo morale zaradi pomanjkanja goriva prenehati delovati

Bolnišnice na območju Gaze bodo morale zaradi pomanjkanja goriva v naslednjih 48 urah omejiti ali prekiniti izvajanje storitev, je danes opozorilo ministrstvo za zdravje v enklavi. Dobave goriva po navedbah ministrstva ovira Izrael, katerega zadnji val napadov je v enklavi zahteval najmanj 25 življenj.

Da bolnišnicam v enklavi, kjer izraelska vojska že več kot eno leto izvaja genocidno vojno, grozi omejitev ali prekinitev izvajanja storitev zaradi pomanjkanja goriva, je na današnji novinarski konferenci opozoril vodja terenskih bolnišnic v Gazi Marvan al Hams.

Mednarodne institucije je ob tem pozval, naj ustavijo vojno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zdravstveni viri v Gazi so danes sporočili tudi, da je zadnji val izraelskih napadov v od vojne uničeni enklavi zahteval najmanj 25 življenj, navaja španska tiskovna agencija EFE.

Izraelske sile so med drugim obstreljevale jugovzhodni del mesta Gaza, begunski taborišči Nuseirat in Džabalija, kraja Deir al Balah in Beit Lahija ter območje al Mavasi.

Skupno je izraelska ofenziva, ki se je začela 7. oktobra lani po napadu palestinskih borcev na Izrael, v Gazi doslej zahtevala že več kot 44.000 življenj. Prek 100.000 je ranjenih.

Izrael v Libanonu ubil 226 zdravstvenih delavcev

V Libanonu je bilo od začetka izraelskih napadov, ki so sledili izbruhu vojne v Gazi 7. oktobra lani, ubitih 226 zdravstvenih delavcev, je danes sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Ob tem je opozorila, da zaradi spopadov 15 bolnišnic ne deluje več oziroma delujejo le delno. Izrael je medtem danes nadaljeval napade na Libanon.

»Od 7. oktobra 2023 do 18. novembra letos imamo 226 smrtnih žrtev in 199 poškodovanih,« je povedal predstavnik WHO v Libanonu Abdinasir Abubakar in opozoril, da je organizacija skoraj 70 odstotkov žrtev zabeležila potem, ko so napetosti med Izraelom in libanonskim gibanjem Hezbolah septembra prerasle v popolno vojno, okoli 47 odstotkov napadov pa je bilo usodnih za vsaj enega zdravstvenega delavca ali pacienta.

Izraelsko bombardiranje Bejruta. FOTO: Fadel Itani/AFP

Gre za najvišji odstotek napadov, ki so zahtevali smrtne žrtve med zdravstvenimi delavci ali pacienti med vsemi aktivnimi konflikti. Kot je namreč pojasnil Abubakar, je bilo v istem obdobju le 13,3 odstotka napadov na zdravstvo po vsem svetu smrtonosnih, pri čemer je navedel podatke iz različnih konfliktnih območij, vključno z Ukrajino, Sudanom in Palestino.

WHO prav tako opozarja, da zaradi spopadov 15 od 153 libanonskih bolnišnic zdaj ne deluje več oziroma deluje le delno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izrael je medtem danes nadaljeval napade na Libanon. V napadu na prestolnico Bejrut je bila po navedbah očividcev zadeta stavba, ki se je nato delno porušila. Na jugu države sta bila v napadu ubita dva reševalca, napadena pa sta bila tudi mesto Tir in okolica, poroča katarska televizija Al Jazeera.

Orban stopil v bran Netanjahuju in ga povabil na Madžarsko

Po tem, ko je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu včeraj izdalo nalog za aretacijo predsednika izraelske vlade Benjamina Netanjahuja, nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta in vojaškega poveljnika Hamasa Mohameda Deifa, ki pa je bil domnevno avgusta ubit v izraelskem napadu, se je na nalog odzval tudi Netanjahu.

»Še danes bom povabil izraelskega premierja, gospoda Netanjahuja, naj obišče Madžarsko, kjer mu bom, če pride, zagotovil, da odločba Mednarodnega kazenskega sodišča pri nas ne bo imela nobenega učinka in da ne bomo sledili njenim pogojem,« je dejal Orban. FOTO: Ariel Schalit/AFP

Izraelski premier je, pričakovano, kritičen in je odločitev obsodil kot »antisemitsko«. Dejal je, da ga ICC »lažno« obtožuje, da namerno cilja na civiliste, medtem ko »Izrael stori vse, kar je v njihovi moči, da se izogne civilnim žrtvam«, njegove besede povzema BBC. Tako Izrael kot tudi Hamas zavračata obtožbe ICC.

Nalog za aretacijo je sicer prvi konkreten premik, ki ga je za kaznovanje vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na območju Gaze storila mednarodna skupnost, toda aretacija Netanjahuja in Galanta se lahko izvrši le v 124 državah podpisnicah rimskega statuta, s katerim je bilo ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče. Te države so obvezane k aretaciji in predaji obtožencev sodišču. Med njimi ni Združenih držav, Rusije, Kitajske … Sojenje obtoženim v odsotnosti ni mogoče – tako pravi 63. člen statuta.

Sodniki ICC so dejali, da obstajajo »utemeljeni razlogi« za prepričanje, da so vsi trije moški nosili »kazensko odgovornost« za zločine med vojno med Izraelom in Hamasom.

V skladu z odločitvijo ICC bodo morale države podpisnice rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča, Netanjahuja, Galanta in Deifa ob morebitnem vstopu na njihovo ozemlje prijeti in jih izročiti sodišču. Izrael ni član ICC. Prav tako niso ZDA, Kitajska, Indija in Rusija. FOTO: Laurens Van Putten/AFP

Predsednik Joe Biden je nad potezo ICC »ogorčen«. FOTO: Elizabeth Frantz/Reuters

Biden: Ni moč enačiti Izraela in Hamasa

Na odločitev se je odzval tudi predsednik Joe Biden, ki je nad potezo ICC »ogorčen«. »Ne glede na to, kaj ICC namiguje, ni moč enačiti Izraela in Hamasa,« je Biden dejal v izjavi. »Vedno bomo stali ob Izraelu proti grožnjam za njegovo varnost.«

V bran Izraelu in Netanjahuju je stopil tudi madžarski premier Viktor Orbán, čigar država trenutno predseduje svetu EU. V znak kljubovanja nalogu za prijetje izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja ga bo povabil na obisk v državo, je napovedal danes. Odločitev ICC je ob tem označil za »nezaslišano predrzno« in cinično, češ da »preoblečena v pravno odločitev, a dejansko s političnimi nameni« posega v konflikt. »Tu nimamo izbire, odločitvi moramo kljubovati,« je dejal v rednem tedenskem pogovoru za državni radio.

»Še danes bom povabil izraelskega premiera, gospoda Netanjhuja, naj obišče Madžarsko, kjer mu bom, če pride, zagotovil, da odločba Mednarodnega kazenskega sodišča pri nas ne bo imela nobenega učinka in da ne bomo sledili njenim pogojem,« je dodal v pogovoru, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Odločitev panela je bila soglasna. V primeru Netanjahuja in Galanta je sodišče med drugim zapisalo, da obstaja »visoka verjetnost, da sta kriminalno odgovorna za vojne zločine stradanja kot metode vojne«.FOTO: Baz Ratner/Reuters

Že včeraj je izraelski premier dejal, da je »antisemitska odločitev ICC sodobna Dreyfusova afera in se bo končala enako.« S tem se je skliceval na odmevni primer antisemitizma v Franciji pred dobrimi sto leti.

»Sodišče v Haagu nas obtožuje namerne politike stradanja,« je nadaljeval: »In tega nas obtožuje, medtem ko smo v Gazo dostavili 700.000 ton hrane za tamkajšnje ljudi. Prebivalcem Gaze pošiljamo milijone sporočil, klicev in letakov, da bi jih umaknili iz nevarnosti – medtem ko teroristi Hamasa storijo vse, kar je v njihovi moči, da jih obdržijo v nevarnosti, vključno s tem, da streljajo nanje in jih uporabljajo kot žive ščite.« Netanjahu je dejal, da Izrael »ne bo priznal veljavnosti« odločitve ICC.

FOTO: AFP

Že Združeni narodi so ta teden opozorili, da se Palestinci v delih severne Gaze, ki jih oblegajo izraelske sile, »soočajo z vse slabšimi pogoji za preživetje«, saj že 40 dni ni bila dostavljena nobena pomoč.

Galant je dejal, da je ICC, kot navaja BBC, »postavil državo Izrael in morilske voditelje Hamasa v isto vrsto in s tem legitimiral umor dojenčkov, posilstvo žensk in ugrabitev starejših iz njihovih postelj«.

Ehud Olmert, nekdanji izraelski premier, je za BBC povedal, da se, čeprav je kritičen do Netanjahujevega ravnanja v konfliktu s Hamasom, ne strinja z odločitvijo ICC. »Izrael ni zagrešil genocida ali vojnih zločinov, ki bi upravičevali te obtožbe proti predsedniku vlade in ministru za obrambo,« je Olmert povedal za oddajo World Tonight na Radiu 4.

Benjamin Netanjahu in Joav Galant FOTO: Amir Cohen/Reuters

Hamas ni omenil naloga za prijetje Deifa, je pa dejal, da ukrep proti Netanjahuju in Galantu predstavlja »pomemben zgodovinski precedens in popravek dolgega obdobja zgodovinske krivice proti našemu ljudstvu«.

Palestinci v Gazi so izrazili upanje, da bodo izraelski voditelji zdaj privedeni pred sodišče.