Čarobne paličice za naše zdravstvo ni, a imajo rešitve

Ni mi vseeno, ko berem posplošene, pavšalne in očitno zlonamerne izjave o tem, češ da aktualna vlada namerava zdravstvo privatizirati in da sta predsednik vlade in zdravstveni minister za zdravje kriva za demontažo slovenskega zdravstva.

Kdor spremlja zadeve na področju zdravstva v Sloveniji in jih poskuša razumeti, lahko ugotovi, da je stanje ravno obratno. Medtem ko smo od minulih vlad in zdravstvenih ministrov, ki so v zadnjih letih padali kot domine, veliko poslušali o analizah in reformah zdravstvenega sistema, v praksi pa se ni kaj dosti premaknilo, zdaj vse kaže, da sta aktualna vlada in zdravstveno ministrstvo praktično takoj poprijela za delo. V pičlih petih mesecih, odkar so prevzeli mandat, so naredili bistveno več od njihovih predhodnikov.

Že julija so sprejeli interventni zakon, da se zdravstveni sistem stabilizira po dveh letih omejitev dostopa do zdravnikov, pred nedavnim pa je bil sprejet še covidni interventni zakon, ki je med drugim dokončno odprl plačevanje vseh opravljenih zdravstvenih storitev. Končno ne bomo več poslušali, kako so bolnice oktobra že izpolnile program in do konca leta zdravniki ne izvajajo operacij, ker da za to nimajo plačano. Seveda je na strani izvajalcev zdravstvenih storitev, da bodo te ukrepe znali zagrabiti in jih unovčiti v korist bolnikov. Kmalu bo jasno, kaj naš zdravstveni sistem zmore in česa ne. Zdi se mi, da je vlada v danem trenutku naredila vse, kar je v njeni moči, saj so prvič v zgodovini samostojne Slovenije na voljo praktično neomejena sredstva za vse, kar se bo naredilo v javnem zdravstvenem sistemu. Dodatno delo zaposlenih v matičnih, javnih zdravstvenih ustanovah bo nagrajeno in vse to s ciljem, da bolniki pravočasno pridejo do storitev, ki jih potrebujejo. Upam, da bodo vodstva vzela škarje in platno v svoje roke in končno tudi ona postavila pacienta v prvo vrsto.

Ko spremljam delo in komunikacijo neutrudnega Bešič Loredana, ugotavljam, da so se lotili prepotrebnega čiščenja čakalnih seznamov, reševanja nepravilnosti v plačnem sistemu, zagotavljanja bolj strokovnega in neodvisnega vodenja svetov javnih zdravstvenih zavodov, duševnega zdravja in številnih drugih področij, ki so bila v minulih letih zapostavljena.

Cenim iskrenost aktualnega predsednika vlade in zdravstvenega ministra, ki sta večkrat pojasnila, da rešitve na področju slovenskega zdravstva niso enostavne in da se do njih ne da priti čez noč. Minister je bil jasen, ko je v medijih večkrat povedal, da čarobne paličice ni in da se z danes na jutri ne da rešiti vseh težav, ki nas pestijo dvajset, če ne že trideset let. A za razliko od predhodnikov Bešič Loredan ni usmerjen v iskanje grešnih kozlov ali prelaganje odgovornosti. Ker izhaja s terena – ali kot sam pravi, »iz proizvodnje« –, so mu rešitve jasne, in to, da ima izrazito podporo predsednika vlade, je končno v naši državi kazalnik, da so spremembe na bolje možne in so na obzorju.

Pozdravljam tudi ustanovitev strateškega sveta za prenovo zdravstvenega sistema, ki bo po ministrovih napovedih podal smernice za celovito zdravstveno reformo, ki naj bi se zgodila z letom 2024. Minister je večkrat pojasnil, da se je naš sistem izrodil in da bo v prihodnje treba narediti jasno razmejitev med javnim in zasebnim, a za zdaj javno mrežo tvorijo tako javni zdravstveni zavodi kot koncesionarji. To je stanje, ki je unikum v svetu in ga je ta vlada podedovala. In s tem sistemom je zdaj treba najprej poskrbeti za zdravje ljudi, ki so bili dve leti na dolga leta podlage v vsak dan daljši »zdravstveni čakalnici«. Očitki, da se zdravstveni sistem privatizira pod Bešič Loredanom, so smešni, če pomislimo, da je kot prvi minister pravzaprav sistem, ki ga (žal) imamo, izkoristil in v celoti odprl najprej v korist pacientom – vzporedno s skrbjo za ljudi bo poskrbel tudi za prenovo tega sistema. Javno zdravstvo primarno pomeni, da država poskrbi za ljudi, za paciente, in za to uporabi vsa razpoložljiva sredstva. Navadnega človeka ne zanima, kdo in kje ga zdravi, ampak si želi, da ne obstane v čakalni vrsti, medtem ko se minister, vlada in stroka ukvarjajo sami s seboj in se na papirju pregovarjajo o sistemu, ki bi bil optimalen.

Minister je večkrat dejal, da je cilj te vlade krepiti javne zdravstvene zavode in v prihodnje narediti rez med javnim in zasebnim po vzoru evropskih držav. Razumeti je pač treba, da so zaradi kompleksnosti problematike tudi rešitve večplastne. Verjamem, da bo aktualna vlada poskrbela za ustrezne spremembe. Z dosedanjim delom je namreč že dokazala, da to zna, zmore in ima dovolj poguma, da ne bo popustila pritiskom različnih interesnih skupin, ki so odnesle marsikaterega ministra. Le pustiti jim je treba, da uresničijo svojo vizijo.