Dežurstvo obvezno tudi za koncesionarje

Zdravniki koncesionarji s področja družinske medicine, ki delujejo na območju Ljubljane, so od strokovne direktorice ZD Ljubljana pretekli teden že prejeli obvestilo, da se pričakuje njihovo sodelovanje v ambulantah za neopredeljene, ki bodo na območju MOL vzpostavljene s 1. januarjem 2023, danes pa sta ljubljanski župan in minister za zdravje obelodanila, da bodo morali opravljati tudi dežurstva v okviru splošne nujne medicinske pomoči (SNMP).

Vključevanje koncesionarjev v dežurstva je ena od možnih rešitev, ki sta jih v dogovoru o načinu zagotavljanja zdravstvenega varstva na primarni ravni na območju ljubljanske občine, danes podpisala tudi župan Zoran Janković in minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Če bodo koncesionarji zavrnili delo, jim bo vzeta koncesija, je bil jasen župan. 120 družinskih zdravnikov koncesionarjev v Ljubljani razen sedmih, ki presegajo starostno mejo, je po njegovih besedah dolžnih opravljati tudi dežurstva v SNMP. UKC Ljubljana in ZD Ljubljana morata do konca leta 2022 skleniti sporazum o medsebojnem sodelovanju pri izvajanju NMP in dežurne službe v Urgentnem centru UKC Ljubljana. Na slednjega naj bi se v najkrajšem možnem času in v okviru zakonodajnih možnosti v celoti preneslo izvajanja NMP in dežurne službe ZD Ljubljana.

Včeraj podpisan sporazum predvideva tudi, da bo ministrstvo preučilo možnost vključevanja zdravnikov iz Železničarskega zdravstvenega doma in Zdravstvenega doma za študente v program zagotavljanja NMP na območju MOL.

Trpelo bo delo v ambulantah

Zdravnik Boštjan Hostnik, ki ima splošno ambulanto s koncesijo je povedal, da zakonska podlaga za zgornje zahteve obstaja in da gre za izredno situacijo, v kateri jim ne preostane drugega, kot da priskočijo na pomoč. Po njegovem pa je dejstvo, da bo delo, ko bo moral dežurati na SNMP, v ambulanti trpelo. Že tako ima 1,2 koncesijskega programa. Z medicinsko sestro, s katero sta dobro uigran tim komaj sproti opravita vse obveznosti, rezerv nimata. »Predstavljam si, da bo podobno, kot je bilo v času cepljenja proti covidu: ko smo cepili na Gospodarskem razstavišču, smo ambulanto zaprli, in čakalni čas se je za naše paciente podaljšal.«

Trenutno si ne zna predstavljati, kako bo potekalo delo v ambulantah za neopredeljene. Tekoče stvari se bodo že urejale, tudi bolniške dopuste bom lahko napisal, če bom vključen, a kdo bo potem bolnika spremljal in na kakšen način, kdo bo podal zahteve za invalidski postopek, kadar bodo te potrebne, se sprašuje sogovornik. »Nekaj bomo že 'krpali', a gre za gasilsko akcijo,« je sklenil Hostnik.

Če bi imeli odgovore na vsa vprašanja, ki se trenutno porajajo v zvezi s tem, bi bil dogovor, ki sva ga danes z ministrom podpisala, dolg 50 strani, je priznal župan.

Bešič Loredan je poudaril, da danes ni bila predstavljena rešitev za skoraj 100 tisoč posameznikov, ki so brez zdravnika. »Ta vlada nima čarobne paličice. Vse, kar delamo, je z namenom, da bi se stvari dolgoročno izboljšale. Treba se je vprašati, zakaj je do tega prišlo, zakaj se to stanje toliko časa stopnjuje ... «

Zdaj imajo zdravstveni domovi mesec dni časa, da organizirajo delo ambulant za neopredeljene, pri čemer še ni jasno, koliko jih bo, kako bodo zdravniki v njih plačani itd. V ponedeljek bo na Brdu srečanje ministra z vodilnimi v vseh javnih zdravstvenih zavodih, po katerem bo morda znanega kaj več.

Do zdravnika le v regiji

Sicer pa je v omenjenem sporazumu, predlagano tudi, da se bo preučila možnost spremenjene ureditve postopkov priznanja poklicne kvalifikacije, pridobljene v tujini in možnosti opredelitve znižanja stopnje znanja slovenskega jezika z namenom zagotavljanja kadra.

Preučila se bo tudi možnost, da bi si lahko posameznik izbral družinskega zdravnika le v regiji, kjer ima stalno prebivališča. Družinski zdravniki v Ljubljani imajo namreč opredeljenih tudi 30.000 bolnikov, ki v Ljubljani nimajo stalnega bivališča. Od tega jih 4300 živi v tujini, kar se županu ne zdi pravično.

Če bomo imeli srečo, bomo v treh letih prišli na številke izpred covida, ko je bilo ljudi brez izbranega osebnega zdravnika precej manj, je sklenil Bešič. Včeraj pa je bil po njegovem narejen prvi korak pri sodelovanju ministrstva z občinami glede zagotavljanja dostopnosti do zdravstvenega sistema.