Preobremenjeni zdravniki, jezni pacienti

Konec lanskega leta je bilo v splošnem zdravstvu pri zdravnikih, ki niso več aktivni, opredeljenih 35.116 zavarovancev, do oktobra letos se je ta številka zaradi odpovedi družinskih zdravnikov povečala na 54.836. Če k temu prištejemo še ljudi, ki zdravnika sploh nimajo opredeljenega ali jim ga po dveh letih po koncu dela njihovega osebnega zdravnika ni uspelo najti, je stanje alarmantno.

Samo v ZD Šiška, ki spada pod ljubljanski zdravstveni dom, si zaradi odhoda zdravnic drugega zdravnika išče skoraj 4500 ljudi, do zdravnika ni mogoče priti niti v ZD Moste Polje – enoti Fužine.

Na spletni strani ljubljanskega zdravstvenega doma je za enoto na Fužinah navedenih enajst specialistov družinske medicine za odraslo populacijo, od katerih so trije trenutno odsotni, trije pa so prenehali delati. V ZD Šiška je delo prenehalo sedem zdravnikov, od 22 naštetih na seznamu je bilo včeraj aktivnih 14 (ena zdravnica je dlje časa odsotna). ZZZS plačuje izvajalcem še dve leti od odhoda zdravnika iz ambulante družinske medicine, tako da dobijo plačane storitve, ki jih opravljajo za zavarovane osebe, ki so ostale brez osebnega zdravnika.

Noben ZD se ne bo zaprl

Leta 2021 je Zdravstveni dom Ljubljana zapustilo 11 zdravnikov, letos 22, zaposlili so jih 15. Slišati je, da odhajajo zaradi prevelikih obremenitev, slabih medosebnih odnosov, večinoma pa odidejo na manj zahtevna delovna mesta (tudi za nadzorne zdravnike na ZZZS) ali na tuje. Povprečni glavarinski količnik pri njih znaša 2400, pri 1895 pa zdravnik lahko zavrne sprejem novega pacienta.

V ljubljanskem zdravstvenem domu poudarjajo, da jim ne bi bilo treba zaposliti nobenega zdravnika, če bi morali oskrbovati le Ljubljančane. Tako pa skrbijo tudi za 30.000 ljudi iz okoliških občin, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani, in za tujce. Zato lahko takoj zaposlijo 12 zdravnikov.

Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov se v Ljubljani ne bo zaprl nobeden od zdravstvenih domov, je včeraj zagotovil ljubljanski župan Zoran Janković.

Po podatkih ZZZS je največ zavarovancev brez zdravnika na Ravnah na Koroškem (8,66 odstotka), v Kopru zdravnika nima 7,31 odstotka zavarovancev, v Ljubljani 6,68 odstotka.

Odšlo jih je pet, prišlo 23

Pomanjkanje zdravnikov oziroma njihovo odhajanje ter slabe razmere so županski kandidati očitali tudi vodstvu velenjskega zdravstvenega doma. Direktor ZD Velenje Janko Šteharnik je dan po dveh soočenjih velenjskih županskih kandidatov povzel besede ljubljanske zdravnice, da bolje ne bo in naj se pacienti raje ugriznejo v jezik, če želijo, da bomo zdravnike sploh še imeli, saj da jih neotesanost pacientov obremenjuje vsaj toliko kot njihovo preveliko število. Poudaril je, da je v njegovem mandatu iz ZD Velenje odšlo pet zdravnikov, prišlo jih je 23, ter zanikal, da bi bili odnosi med zaposlenimi slabi.

Poudaril je, da je dostopnost zdravnikov dobra. V času covida-19 so uvedli spletno platformo, ki so jo sami razvili, nato še info točko, na kateri sprejemajo telefonske klice in pomagajo pri izpolnjevanju spletnih obrazcev. Predvidoma decembra bodo zaposlili še dodatnih šest zdravstvenih administratorjev, ki bodo pomagali pri oglašanju na telefonske klice in jih tudi vračali, če se pacientu nihče ne bo oglasil.

Osemdeset obravnav na dan

Šteharnik je dodal, da optimalne dostopnosti ni, saj so zdravniki preobremenjeni, pacienti pa neodgovorni: »To se vidi pri odnosu do njih samih, do lastnega zdravja, prehrane, psihičnih vzrokov … Ministru sem predlagal, naj zdravnikom omogočijo, da pacienta lahko tudi izpišejo. Predstavljajte si, da pacient ne upošteva vaših priporočil, se ne odziva, ne jemlje zdravil, pljuva po vas, vi pa ga morate zdraviti!«

Družinska zdravnica v ZD Velenje Janja Fišter je dejala, da imajo v ZD Velenje zdravniki povprečno 80 obravnav na dan, poleti so jih imeli tudi po 110, v najbolj obremenjenem tednu so v ambulantah, ki so nadomeščale zdravnike, obravnavali od 180 do 200 pacientov na dan. Opozorila je še na administrativne obremenitve in odnos pacientov: »Pacienti prihajajo s fiksnimi idejami, kaj pričakujejo, nekaj preberejo na spletu in potem pogosto kar diktirajo, kaj želijo.« Kako je mogoče, da so zdravniki še vedno preobremenjeni, če pa je v zadnjih letih prišlo 23 novih? Janja Fišter je odgovorila, da so se spremenile zahteve, populacija je starejša, več je znanja o boleznih, diagnostičnih postopkih, pa tudi ljudje pomoč iščejo pogosteje.

Šteharnik je še dejal, da so zdravstveni domovi za vse sami: »V nedeljo bom šel v Bosno, kjer me za razgovor čaka 50 zdravnikov. Na lastno iniciativo in lastne stroške. Z mano bosta šla še predstavnika ZD Maribor in ZD Nova Gorica. Sistemsko to ni rešeno. Nato bomo spet imeli problem zaradi bivališča, dovoljenj in jezika!«