Bešič Loredan: Izgovorov ni več

Na Brdu so bile vodstvom zdravstvenih zavodov predstavljene novosti, ki jih prinašata zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (ZNUZSZS) in zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženje posledic covida (ZNUNBZ). Novosti je precej, zato so se posamezni direktorji še vzdržali komentarjev: čakajo, kako bo, ko se bodo začele zadeve udejanjati v praksi.

Na današnjem srečanju je bil najprej predstavljen pravilnik o podrobnejših pogojih za imenovanje, sestavo in številčno razmerje predstavnikov v svetih zdravstvenih zavodov. Šest od sedmih članov svetov javnih zdravstvenih zavodov bo po novem potrjevala vlada, le predstavnika zaposlenih bodo v zavodih izbrali na internih volitvah. Zavodi bodo morali poenotiti akte o ustanovitvi, v 60 dneh od poenotenja pa bodo imeli 30 dni za imenovanje novih članov svetov zavodov. Najkasneje do konca tega leta bodo morali imenovati tudi notranje revizorje, je udeležence uvodoma spomnil Aleš Šabeder, v. d. urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu pri ministrstvu za zdravje. Obvezno vsakoletno notranje revidiranje se bo nanašalo tudi na upravljanje čakalnih seznamov, čakalnih dob in vzrokov zanje.

Vlasta Mežek, generalna direktorica Direktorat za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje je podrobneje predstavila  spremembe, ki jih prinašata 15. in16. člen ZNUZSZS.

Izhodni covidni zakon uvaja za javne zdravstvene zavode možnost sklepanja podjemnih pogodb z lastnim zaposlenim za izvajanje rednega ali izrednega programa, če izvajalci ocenijo, da so bile izčrpane vse druge možnosti, po katerih bi bile lahko opravljene te storitve. Tovrstne podjemne pogodbe ne bodo obdavčene.

31. marca 2023 bo ministrstvo za zdravje preverilo, koliko se je zmanjšalo število čakajočih na določene zdravstvene storitve. Kjer obseg zmanjšanja ne bo zadosten, bodo sprožili drugo fazo, ko bodo ukrepi nagrajevanja z namenom skrajševanja čakalnih vrst namenjeni tudi drugih zdravstvenim izvajalcem, ne le javnim zavodom. Predvidoma maja 2023 se bodo lahko v izvajanje zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti vključevali tudi izvajalci zunaj javne zdravstvene mreže.

Kot nov vir financiranja se uvajajo sredstva prostovoljnih zavarovalnic.

Dodatki

Glede dodatkov za povečan obseg dela za posebne obremenitve in obseg dodatnega zdravstvenega kadra sta bili do zdaj sprejeti dve uredbi, še ta mesec naj bi bila še ena, s katero se bo med drugim natančneje določalo, kdaj izvajalcu, ki presega glavarinski količnik pripada dodatek za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra in koliko bo ta dodatek znašal, dodala pa se bo tudi odgovornost za realizacijo letnega programa ZZZS.

Ker pa se pri izvajanju uredbe za posebne obremenitve zaradi zahtevnega obsega izračunov pojavljajo težave, so na ministrstvu pripravili tabelo za izračun dodatkov za vsakega zaposlenega na nivoju tima.

Na primarni ravni zdravstva izvajalcem, ki presegajo glavarinske količnike ali standarde iz splošnega dogovora za zdravstvo, pripada dodatek za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra.

Če izvajalec presega normativ za več kot 0,5-kratnik do enkratnik, mu pripada dodatnih 0,5 srednje medicinske sestre ali 0,5 zdravstvenega administratorja. Če presega normativ za več kot enkrat do dvakrat, mu pripada 0,5 dodatne srednje medicinske sestre in največ 0,5 zdravstveno-administrativnega sodelavca.

Tisti, ki normativ presegajo za dvakratnik do trikratnik, so upravičeni do ene dodatne srednje medicinske sestre in do največ enega dodatnega zdravstvo-administrativnega sodelavca. Če normativ presegajo za trikrat ali več, jim pripada do največ 1,5 dodatne srednje medicinske sestre, do največ 0,5 diplomirane medicinske sestre in največ en dodaten zdravstveno-administrativni sodelavec.

Dodatki so namenjeni izvajalcu za vse ambulante skupaj, ne posameznim ambulantam.

Višino covid dodatka bo določil minister za zdravje v dveh mesecih od uveljavitve ZNUNBZ. Do tega dodatka bo do konca marca 2023 upravičen samo zaposleni, ki izvaja neposredno delo z dokazano obolelim za covidom-19. Jemanje brisov ne šteje za tako delo. Zaposleni bo smel prejeti največ 900 evrov dodatka, dodatek na primarni ravni pa je predviden v višini štiri evre na pacienta.

Ambulanta za neopredeljene

Ena od novosti, ki jih prinaša izhodni covidni zakon, so tudi ambulante za osebe brez izbranega osebnega zdravnika. Te bodo organizirane pri javnih zdravstvenih zavodih, kjer zaradi pomanjkanja zdravnikov izbira splošnega zdravnika ni možna.

Na ministrstvu pričakujejo, da bo na državnem nivoju takih ambulant 60. Ministrstvo bo tudi določilo maksimalno število ambulant na območju zdravstvenega doma, v Ljubljani tako na primer predvidevajo 15 ambulant za neopredeljene zavarovane osebe, je povedala Tina Jamšek z ministrstva za zdravje.

Zaposleni se bodo vključevali na podlagi podjemnih pogodb, pri katerih bo veljala oprostitev posebnega davka na določene prejemke, bodo pa izvajalci finančni upravi dolžni redno poročati o plačilih.

Ministrstvo bo do začetka decembra pripravilo podzakonski akt, s katerim bo določilo vsebino in organizacijo tovrstnih ambulant, z Združenjem zdravstvenih zavodov in ZZZS pa pripravljajo nov standard, vsebina katerega bo določena v splošnem dogovoru za zdravstvo za prihajajoče leto.

Gre za začasni ukrep, ki bo veljal od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2024. Vlada pa ga bo lahko še dvakrat podaljšala na podlagi strokovnega mnenja NIJZ, vsakokrat za največ šest mesecev.

Izgovorov ni več

Strokovnega srečanja na Brdu so seudeležili predstavniki javnih zdravstvenih zavodov kot koncesionarjev. FOTO: Brigite Ferlič Žgajnar/DELO

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je dejal, da je sistem za leto 2023 v celoti definiran in da so vse poti odprte: »Izgovorov ni več.«  Podlago za to dajejo zgoraj naštete zakonske spremembe. Nekatere od njih je za uvedbo ukrepov v praksi treba sicer še uskladiti in sprejeti. Minister pri tem napoveduje sodelovanje z vsemi deležniki. Veliko bo še vprašanj, prve rezultate pa pričakuje konec marca.

Direktorica ZZZS Tatjana Mlakar pozdravlja vse ukrepe, ki bodo vodili k boljši dostopnosti do zdravstvenih storitev: »Skladno s temi ukrepi bomo mesečno spremljali realizacijo ukrepov in ti podatki bodo osnova tako izvajalcem storitev kot vsem ostalim deležnikom za potrebno redefinicijo kakršnihkoli sprememb ukrepov.«

Trenutni podatki kažejo, da izvajalci zdravstvenih storitev po strukturi storitev, ki jih opravljajo, še vedno ne dosegajo obdobja pred covidom, zato bo treba po besedah Mlakarjeve naslednje aktivnosti usmeriti tudi v spremenjeno in drugačno organizacijo dela in delovnih procesov, kjer obstajajo še kakršnekoli možnosti rezerve.

Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar je priznal, da še nikoli niso imeli toliko možnosti, da lahko delo opravljajo nemoteno: »Praktično je plačano vse, kar lahko naredimo.« Izpostavil je, da je število zdravstvenih delavcev v slovenskih bolnišnicah po nekaterih primerjavah blizu evropskega povprečja, zato so ukrepi za izboljšanje produktivnosti dela resnično potrebni. »Mislim, da se moramo v tem trenutku vsi potruditi, da z bolj intenzivnim delom zagotovimo skrajšanje čakalnih dob in osebnega zdravnika za vse državljane,« je dejal.

Dodal je, da ga skrbi sklepanje podjemnih pogodb. Pri zdravstvenih storitvah, ki so stroškovno dobro pokrite, ne bo težav, saj bo za njihovo izvajanje dovolj interesa tudi pri zasebnih izvajalcih. »Problem so tiste storitve, ki so podplačane. Tudi pri podjemnih pogodbah moramo izhajati iz kalkulacije cene,« je pojasnil Pintar, ki se boji, da so pričakovanja zdravnikov in zdravstvenih delavcev glede cene po podjemnih pogodbah nad tem, kar lahko po cenah zdravstvenih storitev plačajo.

»Če nekdo dela pri zasebniku, ki preglede računa od 150-200 evrov, potem ni problem plačati neke solidne cene zdravniku. Če pa so te storitve, ki jih zavod plačuje ovrednotene med 15 in 20 evri, se kalkulacija cen ne izide,« je razložil direktor Združenja. Kalkulirana cena dela zdravnika pri specialističnih dejavnostih je okrog 23 evrov.

Nekoliko bo plačilo sicer izboljšala oprostitev plačila davka pri dodatnem delu zdravstvenih delavcev po podjemni pogodbi, a Pintar ne ve, ali bo to rešitev. »Nismo prepričani ali bomo to, kar lahko plačamo, uspeli približati ambicijam zdravnikov. To je velik izziv pri slabše plačanih dejavnostih.«