(KOMENTAR) Srečni konci in previdni začetki

Orson Welles je nekoč izjavil nekaj v smislu, da je srečni konec odvisen od tega, na kateri točki zgodbe se ustavimo. Če bi se pri slovenskem filmu ustavili med pandemijo, ko ga je predhodna garnitura na ministrstvu za kulturo zavrgla in pustila propadati, bi govorili o tragičnem koncu, o groteski. To je bilo obdobje, ki je pustilo brazgotine in razkrilo veliko krivic ter tudi siceršnjo izpostavljenost panoge muhavosti oblasti. Gre za izkušnjo, ki se je vtisnila v kolektivno zavest, a vendar ji ni uspelo ustaviti, utišati ali zadržati kreativnosti domačih avtorjev na področju filma. Še več, videti je, da je tudi pri nas začela koreniniti zavest, da ima filmska industrija zelo pozitiven vpliv na gospodarstvo, predvsem na turizem ter seveda promocijo in ugled države.

Ugrabljena zbornica

Osrednji pokazatelj domače avdiovizualne produkcije je Festival slovenskega filma Portorož, na katerem se vsako jesen zbere elita slovenske filmske scene. Minuli teden smo na obali lahko spremljali raznovrsten in navdušujoč program, tokrat je bilo več pozornosti namenjene dokumentarnemu filmu. Močan pečat na letošnjem druženju je pustila ministrica za kulturo Asta Vrečko, ko je pred kratkim nepričakovano napovedala skoraj tretjinsko zvišanje sredstev za slovenski film. Hvaležnosti in optimizma tako ni manjkalo niti v govorih na odru ob odprtju festivala kot tudi ne med samimi ustvarjalci, ki si zdaj z mero previdnosti dovolijo biti optimistični do prihodnosti panoge.

V Portorožu zmagala »družina na robu živčnega zloma«

Slovenski film je v preteklosti že večkrat doživljal srečne konce, domače produkcije in koprodukcije so pobirale nagrade na večjih svetovnih festivalih – večinoma zaradi individualnih kvalitet posameznikov, ki jim je uspelo z razpoložljivim narediti presežek. Ob tem velja pripomniti, da so se domači ustvarjalci na področju filma velikokrat onemogočali zaradi neenotnosti v lastnih vrstah. Slovenija je majhna država s številnimi posebnostmi, ki ji onemogočajo delovanje, kot ga pozna film na večjih trgih. Je pa spodbudno, da domače občinstvo rado obiskuje projekcije slovenskih filmov, katerih zgodbe so si več kot zaslužile obdobje srečnih koncev, ki bodo v uvodu, po naše, verjetno bolj zadržani in previdni.

Film, o katerem bi se morali učiti v šoli