Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Film & TV

V enajstih festivalskih dneh na Liffu 91 filmskih poslastic

Filmsko jesen, ki jo bo zaznamoval že 35. Liffe, bosta odprla in sklenila francoska filma Božansko usmiljenje in V koži Blanche Houellebecq.
Ob razgrnitvi programa 35. Liffa je novinarje nagovoril novi generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak. Mandat je nastopil 15. oktobra. FOTO: Urška Batistič
Ob razgrnitvi programa 35. Liffa je novinarje nagovoril novi generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak. Mandat je nastopil 15. oktobra. FOTO: Urška Batistič
22. 10. 2024 | 22:01
23. 10. 2024 | 00:42
7:23

Med 13. in 24. novembrom bodo v kinodvoranah v Ljubljani in še nekaj mestih kraljevali filmi že 35. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala. Za nagrado vodomec se bo v sekciji Perspektive tradicionalno potegovalo deset filmov, skupno bo na ogled 91 celovečercev ter trije sklopi kratkih filmov. V fokusu bo slovenski alternativni film, retrospektiva pa bo posvečena grško-francoskemu režiserju Costi Gavrasu. Na daljavo si bo tokrat mogoče ogledati sedem filmov.

Program 35. Liffa je na tiskovni konferenci v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu predstavil programski direktor Simon Popek, krajši nagovor pa je imel tudi novi generalni direktor te največje kulturne ustanove pri nas Jure Novak. Poudaril je, da Liffe praznuje petintrideset let ter da gre za odrasel, velik festival, brez katerega si novembra skoraj ne moremo predstavljati. Dodal je še, da Liffe niso samo filmi, so tudi filmski pogovori, srečevanja, druženja in čas za premislek o stvareh in idejah, ki nam sicer ne polnijo vsakdana.

Jure Novak, Luca Borzatta s Telekoma Slovenije in Simon Popek FOTO: Urška Batistič
Jure Novak, Luca Borzatta s Telekoma Slovenije in Simon Popek FOTO: Urška Batistič

Rekordno število režiserk

Popek je poudaril, da v nosilnem sklopu Perspektive letos prevladujejo filmi režiserk. Takšnih je, rekordno, kar šest od desetih, prihajajo pa iz kulturno zelo različnih okolij. Med njimi je nekaj povratnic, denimo gruzijska režiserska Dea Kulumbegašvili, ki se predstavlja s filmom April o vprašanju splava, prejemnikom nagrade žirije na beneškem filmskem festivalu.

Za nagrado vodomec se bodo potegovali še madžarski film Črna pika, ki je kritika Orbánovega režima in njegovega vtikanja v izobraževalni sistem; ameriški neodvisni film Dobra, atmosfersko močan prvenec Indie Donaldson na temo spolnega nadlegovanja; še en močan prvenec na to temo, o mladi tenisačici in njenem trenerju, belgijski Julie molči; hrvaški film Proslava po romanu Damirja Karakaša o vplivu ideologij na navadnega človeka; Novo leto, ki ni prišlo, dinamičen romunski mozaik zgodb ob začetku družbenih nemirov, ki so vodili v padec komunizma; presenečenj poln film Sestri Ariane Labed po romanu Daisy Johnson; litovski film o odraščanju Strupeno, ki je v Locarnu prejel zlatega leoparda; Tuji jezik, tudi o odraščanju, a v drugačni miselnosti – gre za portret kritične in družbeno ozaveščene mlade generacije z zahoda Evrope, ter Vsi odtenki svetlobe Payal Kapadia, ki je navdušila v Cannesu ter zanj prejela nagrado žirije. Kot je dodal Simon Popek, gre za zelo močno atmosfersko zgodbo in tudi senzorično izkušnjo, saj je film spektakularen v ravnanju s podobami in zvokom.

O prejemniku nagrade vodomec bo odločala tričlanska mednarodna žirija, sestavljajo jo Taki Mumladze, večkrat nagrajena gruzijska igralka in pisateljica, znana po močnem feminističnem glasu, grški režiser, scenarist in producent Kristos Niku ter slovenski režiser Darko Sinko, ki je za celovečerni prvenec Inventura (2021) na festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel kar šest nagrad.

Močni vrhunci z nekaj eksotike

Od predpremier je programski direktor posebej omenil »zelo močan film« Seana Bakerja Anora, Balado o Limonovu Kirila Srebrenikova, Brutalista Bradyja Corbeta, po Popkovem mnenju njegov prvi veliki film, močan že z vizualno komponento, pa zadnji film Francisa Forda Coppole Megalopolis, Imperij Bruna Dumonta, Konec Joshue Oppenheimerja ter »pretendenta za oskarja«, Konklave Edwarda Bergerja, prvenec v angleščini velikega španskega režiserja Pedra Almodóvarja Sosednja soba, »njegov najboljši film zadnjih dvajsetih let«, pa tudi film Pozno poleti, za režiserja Danisa Tanovića neznačilno romantično komedijo, Seme svetega figovca iranskega režiserja Mohameda Rasulofa ter Cent'anni, »najboljši slovenski dokumentarec od osamosvojitve«, ki je nocoj odprl 27. Festival slovenskega filma v Portorožu ter ga je »zelo presenetil in šokiral«.

Vrhunci sekcije Kralji in kraljice bodo Popkov najljubši film leta Božansko usmiljenje, tudi otvoritveni film festivala, Hudičeva kopel, Mati Mara, »novo in noro« delo Davida Cronenberga Mrtvaški prt, film Še vedno sem tu ter »divja obešenjaška komedija« Guillauma Niclouxa V koži Blanche Houellebecq s prismuknjenim francoskim pisateljem Michelom Houellebecqom v glavni vlogi, ki bo festival sklenila.

Sekcija Panorama po besedah Simona Popka prinaša celo vrsto filmov iz eksotičnih držav, med njimi Hanami, prvi film na Liffu z Zelenortskih otokov. V naboru sta med drugim še Alfa, manjšinska slovenska koprodukcija, ter ukrajinski film Sive čebele o psiholoških in čustvenih posledicah vojnega konflikta, posnet po istoimenskem romanu Andreja Kurkova, ki ga za založbo Goga prevaja Lijana Dejak.

image_alt
V vojni ni več slišati čebel

V sekciji Ekstravaganca izstopata Substanca Coralie Fargeat, telesna grozljivka o obupanem lovu na večno mladost, ki je v Cannesu prejela nagrado za najboljši scenarij, ter Zénithal Jeana-Baptista Saurela, »ki bi ga zaradi čudaških registrov prej pripisali kakemu Japoncu«.

Retrospektiva bo z njegovimi devetimi najpomembnejšimi filmi zaobjela opus 91-letnega politično skozi celo kariero zelo aktivnega Coste Gavrasa, ki je letos v San Sebastianu predstavil svoj novi film. Sekcija Posvečeno pa se poklanja Japoncu Jasuzu Masumuri, ki bi letos praznoval stoletnico. Od njegovih skupno 62 filmov jih bodo prikazali pet. Fokus: Alternativni film bo posvečen slovenski underground produkciji od 60. do 80. let, med drugim bo »v vsej svoji gloriji« na ogled restavrirana šestdelna serija Karpa Godine Okvir za nekaj poz iz leta 1976.

Po besedah Petra Cerovška iz društva Kraken, ki je predstavil sekcijo kratkega filma Evropa na kratko, bo v tej prikazanih 14 filmov iz 15 držav, pri čemer produkcijsko izstopa Francija. Najboljšemu bo tričlanska žirija (Leonardo Goi, Anja Medved in Niko Novak) podelila nagrado.

Svojo nagrado bo podelila tudi Art kino mreža Slovenije, v katere izboru je devet filmov. Najmlajšim gledalcem bo znova namenjena sekcija Kinobalon, v sklopu katere bo mladinska žirija podelila nagrado Kinotripa. Mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev bo podelila nagrado fipresci, podelili pa bodo še nagrado občinstva zmaj.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine