Pozivi, naj višje plače ne vplivajo na položnice stanovalcev domov

Predstavniki vlade in sindikatov bodo predvidoma v ponedeljek, po sredinem dogovoru o nujnih ukrepih na področju plač, podpisali še aneksa h kolektivnima pogodbama za zdravstvo in socialno varstvo ter za zaposlene v zdravstveni negi. Čim bosta objavljena v uradnem listu, se bodo približno 80 odstotkom uslužbencem v teh dejavnostih plače zvišale, in sicer od štiri do 24 odstotkov. Največ, tako zagotavljajo pogajalci, zaposlenim na delovnih mestih z največjimi obremenitvami in tistim, ki jih je najtežje zadržati.

Leto in pol epidemije je le dodatno razgalilo že dolgo prej pereč problem kadrovskega primanjkljaja v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer je skoraj polovica razpisov neuspešnih. Predsednicama reprezentativnih sindikatov, Ireni Ilešič Čujovič in Slavici Mencingar, je v razmeroma kratkih pogajanjih uspelo ne le to, da so se strinjali za boljše vrednotenje najbolj kritičnih delovnih mest, ampak za precej obsežnejši seznam, ki zadeva 35.000 ljudi.

Ob izraženem strinjanju z vseh strani, da morajo kadri, ki so se v teh težkih časih izkazali za ključne, biti tako tudi plačani, je ena od »lepotnih napak« tega in tudi marsikaterega sporazuma med vlado in sindikati javnega sektorja pred njim, da pri njegovem nastajanju ni vključen tisti, ki mora zagotoviti denar, da se podpisano uresniči – več kot sto od približno 122 milijonov evrov, kolikor so ocenjene finančne posledice povečanja plačne mase, naj bi krila zdravstvena blagajna, pri zvišanjih, ki zadevajo samo socialno varstvo, pa naj bi približno štiri milijone prišlo iz proračuna, skoraj 16 milijonov pa predstavlja znesek, ki vpliva na zvišanje cen storitev institucionalnega varstva. Te se zaradi višjih stroškov dela dvignejo v povprečju za 5,6 odstotka.

Pozivi, naj se boljše plače zaposlenih ne odražajo na položnicah stanovalcev domov, se zdaj vrstijo z vseh strani. Naj sredstva iz oskrbnin krije država, so odločevalce pozvali tudi sindikati in skupnost socialnih zavodov. V duhu paketov za blažitev posledic epidemije in z mislimi na volitve bi se utegnilo zgoditi, da bi za kako leto izdatek prenesli na proračun. Dolgoročno pa so še vsa tovrstna zvišanja stroškov dela do zdaj vsaj nekoliko vplivala na oskrbnine.