Otroci koruze

Na skoraj 40 odstotkih površin slovenskih njiv raste koruza. Najbolj kakovostna ravninska kmetijska zemljišča namenjamo za pridelavo poljščine, ki jo večinoma uporabimo za krmo živali, ki jih seveda redimo za našo prehrano. Da je živinoreja prevladujoča usmeritev slovenskega kmetijstva in edina rešitev za ohranjanje obdelanosti podeželja, saj je več kot tri četrtine kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, je mantra, ki ima realne učinke v sistemu porazdelitve kmetijskih subvencij: večino neposrednih plačil v kmetijstvu dobijo živinorejske kmetije.

Vendar bo večdesetletno nedotakljivo mantro treba spremeniti – ne le v glavah kmetov, ampak tudi krojilcev kmetijske politike –, ker so se v vmesnem času bistveno spremenile nekatere okoliščine. Podnebne spremembe povečujejo že tako veliko ranljivost kmetijske pridelave. Suše bodo kmalu postale njene stalne spremljevalke. V zadnjih dveh, ki sta bili razglašeni za naravno nesrečo, je bila najbolj prizadeta prav koruza, z vodo potratna rastlina, pri kateri se bo izpad pridelka kljub uvajanju na sušo odpornih hibridov povečeval, zato pridelava ne bo več ekonomsko upravičena.

Podnebni znanstveniki se večinoma strinjajo, da moramo za zmanjšanje posledic podnebnega segrevanja precej zmanjšati obseg živinoreje, ene največjih povzročiteljic izpustov toplogrednih plinov, in prehranjevanje z mesom. Vse več ljudi se mesu odpoveduje zaradi okoljskih, zdravstvenih, etičnih in drugih razlogov. Tisti, ki zmanjšujejo količino mesa v svojih obrokih, iščejo pridelovalce, ki jim ponujajo kakovostne izdelke živali, ki so večji del življenja preživele na prostem, uživale svežo krmo, in niso zrasle v hlevu, na silaži. Takšno meso gre za med in dosega tudi višje cene. Tu je priložnost za večji izkoristek travnikov na gorskih območjih, vendar bo živali treba zaščititi pred medvedi in volkovi. Priložnost pa je tudi v povečanju pridelave rastlinskih virov beljakovin – fižola, graha, leče, čičerike, soje …

Letošnje leto je ključno, saj morajo na ministrstvu za kmetijstvo pripraviti in evropski komisiji poslati osnutek strateškega načrta razvoja kmetijstva v obdobju 2021–2027. Precej bo treba razmisliti, ali se bo kmete še naprej usmerjalo v živinorejo in pridelavo hrane za živali ali v pridelavo hrane za ljudi. Pri tem morajo besedo imeti tudi najmodrejši glasovi s področja okoljevarstva, javnega zdravja, sociale in izobraževanja.