V nadaljevanju preberite:

Kako zapleten svet zmoremo kot skupnost? To sem pomislil, ko sem v najhujši poletni vročini zrl v nebo in po dolgem času znova odkrival nedigitalni mir. Mir, ki ne potrebuje novih informacij, ampak zgolj premišljevanje starih.

Včasih se mi zazdi, da očarani od interneta nevede ponavljamo napako pohlepnega mitološkega kralja Midasa. Ta si je zaželel, da bi se vse, česar se dotakne, spremenilo v zlato – in bog Dioniz mu je to željo izpolnil z velikim nasmehom in privoščljivostjo. Dioniz je bil veseljak in je vedel, kako nori smo lahko ljudje.

Vse, česar se je Midas dotaknil, se je odtlej spremenilo v zlato. Tudi hrana, ki jo je želel pojesti, in pijača, ki jo je želel popiti. Dar, ki je bil na prvi pogled sanjski, se je izkazal za pogubnega. Dioniz in Midas sta kasneje našla rešitev, Midasu se je uspelo rešiti svojega daru, a je hkrati zasovražil vsako bogastvo.