Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Podpičje

Podpičje uporabljamo, ker je nedorečeno, nedorečenost pa ima v jeziku včasih veliko moč.
Kozma Ahačič. FOTO: Ermin Međedović/Delo
Kozma Ahačič. FOTO: Ermin Međedović/Delo
7. 4. 2022 | 05:00
0:17

V nadaljevanju preberite:

Rad gledam utrinke iz življenja živali. Vedno raje. Še nikoli ni bil vpogled v živalsko komunikacijo tako dostopen, še nikoli ni obsegal toliko različnih živalskih vrst in situacij. Daljše opazovanje nas – ne da bi to hoteli – uvede v način sporazumevanja posamezne živalske vrste. Še laik brez vsakega etološkega znanja lahko zasluti, da se živali med seboj sporazumevajo. Da zavestno ali nagonsko reagirajo na znake v okolici.

A ker živalski »jezik« v sami osnovi ni enak človeškemu, ga težko razumemo, opišemo. Največji problem v takšni komunikaciji je ločiti sporočila, ki imajo določen pomen, od sporočil, ki ga nimajo, in nato odkrivati pomen sporočil, za katera predvidevamo, da ga imajo. Slovenski jezikoslovec Gašper Beguš se na univerzi v Berkeleyju ukvarja s prav takšnimi izzivi: kako, na primer, opazovati sporazumevalni sistem kitov glavačev s pomočjo možnosti, ki nam jih nudijo računalniške aplikacije globokega učenja, učenja globokih nevronskih mrež. Lahko računalnik prepozna več kot ljudje? V resnici nam umetna inteligenca ponuja še večji izziv: lahko nam dá ideje, ki jih sami ne bi dobili.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine