V nadaljevanju preberite:

Madridski vrh Nata poteka v dramatičnem položaju. Vladimir Putin je z agresijo na Ukrajino napadel sistem helsinške Evrope in Rusija je postala velika grožnja za Severnoatlantsko zavezništvo. Kako globoka prelomnica je 24. februar, dan napada na Ukrajino, jasno kaže že skoraj takojšnja odločitev Finske in Švedske, da se pridružita Natu.

Izsiljevanje turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana je sicer pustilo grenak priokus. Mesti Helsinki in Stockholm sta plačali kar visoko ceno. A Nato bo s Finsko in Švedsko, bogatima, zgledno demokratičnima in sodobno oboroženima državama veliko pridobil. Putin, ki poskuša svojo osvajalno politiko upravičiti z domnevno grožnjo Nata, doživlja še en strateški poraz.

Tudi Nato se je v novih okoliščinah moral na novo osmisliti in razširiti svojo obrambno-odvračalno držo. Zaradi ruskega destruktivnega delovanja mora močno okrepiti svojo navzočnost v vzhodnem krilu med Baltikom in Črnim morjem. Njegove članice na stari celini s Francijo na čelu od ruskega napada veliko manj govorijo o strateški avtonomiji, saj v današnjem varnostnem okolju ostaja nujen ameriški varnostni dežnik.