Na vladi preglasovanje, ministra Levice proti

Na dopisni seji sta oba ministra Levice nasprotovala potrditvi pobud za sklenitev protokolov o pristopu Švedske in Finske k severnoatlantski pogodbi, a ker ima Gibanje Svoboda že samo večino, je vlada pobudo seveda potrdila in poslala v potrditev parlamentarnemu odboru za zunanjo politiko. Ta bo zasedal že zjutraj, ko naj bi svoje nasprotovanje Natu izrazili tudi poslanci Levice.

Ta poteza Levice je sicer pričakovana in jo je njen koordinator Luka Mesec napovedal še pred vstopom v vlado, v kateri so se začasno odpovedali prizadevanjem za izstop iz Nata, ki ga vztrajno zagovarjajo. »V Levici smo se ob vstopu v vlado pogodili za revizijo megalomanskih orožarskih nakupov v času ministra Tonina. Prav tako bomo poskušali svoje koalicijske partnerje prepričati, da ne popuščajo oboroževalnim pritiskom, investicije v Slovensko vojsko pa usmerijo ne v oklepnike za misije v tujini in drugo ofenzivno orožje, ampak v opremo, od katere bomo imeli korist tudi prebivalci,« so iz stranke sporočili ob začetku vrha Nata v Madridu.

Na njem po odpravi turškega veta slovenska vlada pričakuje podpis protokola o pristopu Švedske in Finske, za kar so določili predsednika vlade Roberta Goloba. V njegovi odsotnosti pa veleposlanika in stalnega predstavnika Slovenije v Natu Erika Kopača.

V novih varnostnih okoliščinah, v katerih se bo pritisk na povečanje obrambnih izdatkov držav članic še povečal, pa Goloba in obrambnega ministra Marjana Šarca v Madridu poleg podpisa gotovo čaka tudi pojasnjevanje načrtovanih novih smeri razvoja Slovenske vojske in tega, kaj pomeni revizija nakupa 45 nemških oklepnikov boxer. Ti so namreč nujni tudi za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, ki jo je Slovenija kot svoj prispevek h kolektivni obrambi obljubila zaveznikom. »Razveljavitev nakupa boxerjev je eden od sprejetih sklepov, ki so jih podpisale vse tri stranke,« je v intervju za Delo zatrdil Matej T. Vatovec, vodja poslancev Levice.

Šarec je na nedavnem zasedanju obrambnih ministrov zavezništva v Bruslju sicer zagotovil, da revizija nakupa boxerjev ne pomeni zniževanja obrambnih izdatkov, pri katerih je Slovenija z 1,22 odstotka BDP na repu seznama članic. Povečanje izdatkov za obrambo na 1,5 odstotka BDP naj bi, kot smo se zavezali, nadaljevali do leta 2024.