
Neomejen dostop | že od 14,99€
Vsakoletni razpis za veleposlaniške položaje je odličen lakmusov papir, ki ponazarja stanje duha v slovenski diplomaciji in na Mladiki. Potem ko kadrovska komisija na zunanjem ministrstvu opravi svoje delo in izbere najboljše kandidate za zasedbo položajev, se razplamti vsakoletna folklora, ko neizbrani diplomati čemerno vihajo nos nad izbranimi, nekateri pa se v kombinaciji z dežurnimi nergači obredno zatečejo v javno obračunavanje in diskreditacijo svojih profesionalnih kolegov. Imena kandidatov za veleposlanike posledično pridejo v javnost vedno precej pred zaključkom postopka imenovanja, ki je tajen. In še preden je po uradnih kanalih obveščena država sprejemnica. Med ključnimi vrlinami diplomatov pa naj bi bili zaupnost in integriteta.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji