(SATIRA) Kar si lahko privošči Jupiter, si bik ne more

Zadnje dni se mnogi ne morejo načuditi, kako hitro lahko tečejo in visoko skačejo Slovenci. Drznemo si zagovarjati tezo, da bodo v prihodnjih letih tekali še veliko hitreje in skakali precej više. Medaljo si lahko brez dvoma pripne vlada, ki zgledno skrbi za telesno pripravljenost Slovencev. In to s strogim programom usposabljanja množic, ki krepi narodovo moč. Iz nabora zdresiranih tekačev je namreč laže izbrati najhitrejše, ki se potem učinkovito merijo z mastno podmazanimi nogometnimi zvezdami.

Pred dnevi je v medijski eter pricurljal strogo varovan posnetek ene take množične tekaške preizkušnje na vse ali nič. Vajo uprizarjajo na dvorišču ljubljanske upravne enote v kruto zgodnjih jutranjih urah. Program dresur je do podrobnosti premišljen. Udeleženci morajo že dan prej poskrbeti za primerno prehrano, za karanteno, za posebne psihične in organizacijske priprave. Sledi vstajanje sredi noči, napeto čakanje pred vrati dvorišča upravne enote, kar je sestavni del utrjevanja potrpežljivosti. Ob šesti uri zjutraj vratar odpre železna dvoriščna vrata (lahko tudi ustreli s startno pištolo), da se večja skupina različno natreniranih občanov lahko zapodi v vrsto in počaka na uradne ure pred razpoložljivimi okenci nerazpoloženih uradnikov. Po tej precej neusmiljeni vadbi se šele začne igra z živci in sposobnostjo preživetja.

Brez vozniškega, prometnega dovoljenja namreč tvegajo kazni, brez potnih listov ne morejo na Maldive, brez gradbenih dovoljenj in osebnih izkaznic ne dobijo kreditov, ne morejo se vpisati na fakulteto ... Kazni za počasnost Slovencev so krute, ampak vlada je vpeljala red, dala priložnost ljudem za napredek in telesno pripravljenost, najboljšim je uspeh zagotovljen, kar lahko s svojih kavčev opazujemo vsak dan. Morda bo propadlo kakšno podjetje, ki izdeluje montažne hiše, s kooperanti vred, toda kaj je to proti užitkom v Allianz Areni, Stožicah ali Dallasu!

Vlada, upravne enote in njihovi sindikati bodo za te dosežke seveda nagrajeni. FOTO: Blaž Samec

Po množičnem izletu naših politikov v bavarsko prestolnico je tudi jasno, zakaj so vrste pred državnimi uradi tako dolge. V preteklosti teh ni bilo, a tudi športni rezultati niso bili tako žlahtni. Vlada, upravne enote in njihovi sindikati bodo za te dosežke seveda nagrajeni. Predstavniki vlade (Jupitri) bodo (z veljavnimi dokumenti) zato vse pogosteje zahajali na stadione, dirkališča, igrišča, uradniki pa bodo nagrajeni takoj, ko bodo dosegli poenotenje poklicnih skupin o tem, koliko odstotkov pripada kateremu sindikatu. Prej ali slej bodo morali vsi popustiti, da ne bi bilo užaljenosti v kateri plačni skupini. Samo Jupitrom ne bo treba popuščati.

Politiki nas ves čas prepričujejo, da bodo uspešni slovenski športniki prispevali k prepoznavnosti slovenske države. Morda pa bi bilo veliko bolje, če nas tujci ne bi natančno prepoznali in sploh ne bi zvedeli, kako slovenska vlada utrjuje svoj narod s čakanjem pred državnimi uradi ali kako neti spore med eno- in dvoživkami. Ta spopad med bitji, ki lahko delujejo v različnih agregatnih stanjih, je še največji dosežek zdravstvene reforme. Če kdo misli, da je spopad z dvoživkami povsem brez haska, se moti, tako kot se moti tisti, ki misli, da je popolno razsulo državnega aparata povsem brez koristi. Te reforme prav gotovo komu koristijo, samo da še ne vemo, komu.

Ne vemo niti, komu koristita puščavski prah in sluzenje morja. Kot ne vemo, komu koristijo dobički v bankah, pri revnih naftnih distributerjih in Darsu ali pa vse debelejši zamaški na naših cestah. Bolj nas navdušuje vse večje število zlatih ribic, ki se gnetejo na družbenih omrežjih in sporočajo, da so grdo rjavo sluz v morje spustile ladje iz teorije zarote številka 254. Še bolj občudujemo tiste ribice, ki karakter svojega zlata poudarjajo s prepričanjem, da se vse to dogaja na tem svetu prvič, da se je torej svet začel predvčerajšnjim, dan po njihovem rojstvu, mama pa jim nikoli, niti v najbolj črnih pravljicah, ni pripovedovala prav nič o nobeni sluzi. Zato sami najbolje vedo, da so to smeti z velikih križark in posledica zalivanja z letali. Dogodkom iz preteklosti pač nikakor ne kaže preveč verjeti, nas prepričujejo, saj vemo, kako upogljiva je zgodovina. Samo upam lahko torej, da Slovenija, športnim dosežkom navkljub, ne bo preveč prepoznavna. Stara modrost namreč ne uči le, da si govedo ne more privoščiti tega, kar si lahko Jupiter, še bolj priročen je namreč nauk, ki pravi, da bolje živi tisti, ki se dobro skrije.