(SATIRA) Bog obstaja!

Saj veste, kako je: vedno smo se jezili na mesarje, ker so sebi odrezali najlepše kose mesa, pa na mehanike, ki so imeli vedno najbolj »sfrizirane« motorje, na gledališčnike, ki so si vedno zrihtali glavne vloge v najboljših filmih, na zdravnike, ki so si pisali vitamin D na recept ... Od zdaj se bomo jezili še na sodnike, ker imajo tam gori dobre zveze in si lahko po mili volji višajo plače.

Ustavni sodniki so že lani ugotovili, da so sodniške plače preprosto prenizke. Sklep ni pomagal, zato so letos natančno izračunali, da morajo pristojni vsem sodnikom izplačati plače od 1. junija 2012 dalje v skladu z rastjo cen življenjskih potrebščin. To pomeni 26 odstotkov višjo plačo in še razliko za vseh 12 let nazaj. Si mislite, da bi kaj takega doletelo upokojence ali kuharice! Zaradi šoka bi marsikoga pokopalo.

Kljub sodnim odločbam bi bilo teoretično možno, da sodnikom še vedno ne bodo izplačali sodno zahtevanih plač. To pomeni, da bodo morali na ustavnem sodišču vzeti stvar bolj v svoje roke, še malce širiti pristojnosti in poskrbeti za konkretna izplačila. Nujno bodo morali zaposliti nekaj blagajnikov in odpreti primeren finančni račun, da bodo lahko nakazovali pravične plače. In ko bodo končno uredili plače sodnikom, bi ustavne sodnike milo prosili, naj lepo po vrsti poskrbijo še za žalujoče ostale. Že zaradi 14. člena v ustavi, ki pravi, da smo pred zakonom vsi enaki.

Desno, desno, samo desno in najbolj desno

Enaka naj bi bila tudi pravica do zdravstvenega varstva v tej državi. Ampak članek enega od spletnih portalov, ki je ljubko povezan z najvišjimi predstavniki vlade, je razkril še eno povsem novo plat zdravstvene medalje. V omenjenem članku je namreč avtor obelodanil precej slovensko zgodbo, da si Splošna bolnišnica Izola nikakor ne bi smela privoščiti nakupa najsodobnejše CT-naprave, ker da bi si takšno napravo morali najprej omisliti v Ljubljani in Mariboru. Takega (odkritega) pogleda na temeljne zdravstvene pravice v našem medijskem prostoru še nismo zaznali. Ko je izolska bolnišnica vsaj 30 let kot dežurni najgrši črni medicinski raček dolgo zasedala zadnje mesto v državi tako po ugledu, po sposobnostih in daleč prvo mesto po neverjetnih izgubah, je bilo za tovrstno raven razumevanja ustavnih pravic vse tako, kot mora biti, in je bilo pljuvanje po bolnišnici Izola »ustavna pravica« slehernika.

V zadnjih osmih letih pa so se stvari (če morda kdo še ni opazil) obrnile na glavo. Le kdo bi si kdaj upal verjeti, da bo postala ta bolnišnica zgled za kar nekaj organizacijskih in strokovnih dosežkov, da bo to ena od treh finančno najuspešnejših bolnišnic v državi ali da bo na področju radiologije (za to področje namreč gre v članku) v samem vrhu države. Radiologi te bolnišnice dosegajo izjemne rezultate, več obravnav (pregledov) kot večina drugih, pregledujejo paciente iz vse države, celo iz Ljubljane in Maribora jih je veliko. Zavist in ljubosumje tako bruhata iz te nravi, da smo prvič priča medijskemu pogromu nad zdravstvenim dosežkom: češ, kako si lahko v Izoli privoščijo radiološko prehitevanje ljubljanskega UKC. Vedno smo mislili, da je vsak napredek v zdravstvu vreden pohvale, ker koristi predvsem bolnikom, ne glede na to, od kod so. Ne v zdravstvu, nekje drugje je nekaj zelo bolnega, med vrsticami sporoča avtor članka in nehote dela preveliko reklamo majhni Izoli, zgolj zato, ker prehiteva dva UKC.

Ne vemo, kako uspešen je bil Matej Tonin na včerajšnjih evropskih volitvah, vemo pa, da rad hodi v cerkev in še raje obtoži slehernika, da laže, če reče kaj, kar mu ni všeč. V tokratni kampanji si je pridig polni prvi krščanski demokrat spet privoščil očitno laž o Inštitutu 8. marec, češ da je močno denarno financiran iz državnega proračuna. Če bi se fant zmotil in bi napako pošteno priznal, bi ga pomilovali. Ker pa to »drobno« laž ponavlja, čeprav je bil nanjo opozorjen, smo v skrbeh.

V Erarju smo preverili, da Inštitut 8. marec v vseh letih res ni prejel nič evrov iz državnega proračuna. Možnosti je več: ali vse pokore, ki Toninu redno nalaga njegov duhovnik, ne zaležejo pri odpravi greha, ali pa svoj notorični greh taji spovedniku. Seveda nam je hudo zanj, ker vemo, kako hude kazni čakajo vse kršitelje božjih zapovedi. Še huje nam je za tiste, ki mu slepo verjamejo. O tem njegovem konjičku je treba takoj obvestiti vse njegove nove kolege, če je izvoljen. Če pa ni, potem lahko z vsaj malce olajšanja zapišemo: Ima boga! (* Bog obstaja!)